Pogled v svet

▪ Sveto pismo – prevod novi svet je v celoti na voljo v 43 jezikih in v 3 tudi v Braillovi pisavi. Krščanski grški spisi – prevod novi svet je na voljo v še dodatnih 18 jezikih in v 1 tudi v Braillovi pisavi. Julija 2007 je bila skupna naklada 143,458.577 izvodov.

▪ Najstarejše obstoječe biblijsko besedilo je tako imenovan Duhovniški blagoslov iz Četrte Mojzesove knjige 6:24–26. Besedilo je bilo vrezano na dva srebrna zvitka, ki so ju nosili kot amulet in ki izvirata iz konca sedmega oziroma začetka šestega stoletja pr. n. št. (BIBLICAL ARCHAEOLOGY REVIEW, ZDA)

▪ Enaintridesetega decembra 2006 je bilo zabeleženih 2426 jezikov in narečij, v katerih obstaja prevod vsaj ene biblijske knjige. To je 23-odstotni porast v primerjavi s prejšnjim letom. (ZDRUŽENE BIBLIČNE DRUŽBE, VELIKA BRITANIJA)

▪ Kakih 28 odstotkov Američanov meni, da je Biblija »resnično Božja beseda in da jo je treba jemati dobesedno«, 49 odstotkov jo ima za »navdihnjeno Božjo besedo, vendar da vsega v njej ni treba jemati dobesedno,« 19 odstotkov pa gleda nanjo kot na »knjigo pravljic«. (AGENCIJA GALLUP, ZDA)

Najstarejši kitajski prevod Biblije?

»Najstarejše poročilo o kitajskem prevodu Hebrejske biblije najdemo na kamniti steli [levo], ki datira iz leta 781 n. št.,« pravi Jiji Čen, strokovnjak s pekinške univerze. Kamen, ki so ga postavili nestorijanski kristjani, so našli leta 1625 v mestu Xi’an. »Kitajsko ime stele se uradno prevaja ‚spomenik širjenju sijoče religije iz Dačina po Kitajski‘ ([. . .] Dačin je kitajski izraz za rimski imperij),« pojasnjuje Čen. »Med pismenkami na steli najdemo med drugim tudi kitajska izraza za ‚pravi kánon‘ in ‚prevajanje Biblije‘.«

[Navedba vira slike na strani 30]

© Réunion des Musées Nationaux/Art Resource

Zaklad z barja

Leta 2006 so delavci, ki so kopali na nekem šotišču na Irskem, našli knjigo Psalmov oziroma Psalter, ki domnevno izvira iz osmega stoletja n. št. Za ta latinski rokopis, ki je eden redkih iz tistega časa, pravijo, da je zaklad. Dobrih sto pergamentnih strani, ki so še v prvotni vezavi, kaže, da je šlo za luksuzno izdajo. »Tako iz ostankov preproge, pogrnjene čez mesto, kjer je bil psalter zakopan, kot iz ostankov usnjene torbe, v katero je bil ta spravljen, je razvidno, da je bil psalter namenoma skrit. Morda so ga hoteli zavarovati pred Vikingi, ki so pred 1200 leti vdirali v te kraje,« piše londonski The Times. Čeprav so se strani sprijele in deloma zgnile, so strokovnjaki prepričani, da jim jih bo uspelo ločiti in konservirati.

Za več tovornjakov zgodovine

Po poročanju so arheologi, ki prečesavajo več tovornjakov prsti, odstranjene s kraja jeruzalemskega templja, zbrali več tisoč artefaktov, od katerih najstarejši segajo v predizraelski čas, najmlajši pa v današnje dni. Med njimi je tudi puščična konica, kakršne je uporabljala Nebukadnezarjeva vojska, ki je na tej lokaciji uničila prvi judovski tempelj. Najpresenetljivejša najdba je glinen pečatnik iz sedmega oziroma šestega stoletja pr. n. št., na katerem je hebrejsko ime Gedaljahu Ben Imer Hakohen. Po mnenju arheologa Gabriela Barkaia bi ta pečatnik »utegnil pripadati bratu Pashurja Ben Imerja, za katerega v Bibliji [v Jeremiju 20:1] piše, da je bil duhovnik in tempeljski uradnik«.