Biblijsko gledišče

Ali Bog odpušča hude grehe?

USMILJENJE je ena od Božjih glavnih lastnosti. (Psalm 86:15) Kako daleč pa sega Božje usmiljenje? Psalmist je napisal: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati? Toda pri tebi je odpuščenje, da te časté s svetim strahom.« (Psalm 130:3, 4) V nekem drugem odlomku je zapisano: »Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše. Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:12–14)

Jasno je torej, da Jehova docela in velikodušno odpušča, poleg tega pa upošteva naše omejitve in slabosti – upošteva, da smo »prah«. Premislimo o nekaterih biblijskih zgledih, ki odkrivajo, kako daleč sega Božje usmiljenje.

Apostol Peter je trikrat zatajil Kristusa. (Marko 14:66–72) Ko je bil apostol Pavel še nevernik, je preganjal Kristusove sledilce. Glasoval je za to, da bi nekatere med njimi usmrtili, in celo odobraval umor enega od njih. (Apostolska dela 8:1, 3; 9:1, 2, 11; 26:10, 11; Galačanom 1:13) Preden so nekateri člani korintske občine postali kristjani, so bili pijanci, izsiljevalci in tatovi. (1. Korinčanom 6:9–11) Kljub temu so si pridobili Božjo naklonjenost. Zakaj jim je Bog odpustil?

Trije koraki do Božjega usmiljenja

»Izkazano [mi je bilo] usmiljenje, ker sem bil v nevednosti in sem ravnal v neveri,« je napisal Pavel. (1. Timoteju 1:13) Njegove iskrene besede nam odkrijejo prvi korak, ki je potreben, da bi nam Bog odpustil – pridobiti si moramo točno spoznanje o Jehovu in njegovih merilih, ki so zapisana v Bibliji. (2. Timoteju  3:16, 17) Jasno je, da ne moremo ugajati našemu Stvarniku, če ga ne poznamo dobro. »Da pa bi večno življenje dobili,« je rekel Jezus v molitvi k svojemu Očetu, »morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)

Kadar si iskreni posamezniki pridobijo to spoznanje, močno obžalujejo pretekla slaba dejanja in se želijo iz srca pokesati. To je že drugi korak do tega, da bi nam Bog odpustil. V Apostolskih delih 3:19 piše: »Zato se pokesajte in spreobrnite, da se vam bodo grehi izbrisali.«

V tem stavku pa je omenjen še tretji korak – spreobrnitev. Spreobrniti se pomeni opustiti stari način življenja in nekdanja stališča ter sprejeti Božja merila in poglede. (Apostolska dela 26:20) Skratka, človek pokaže s svojim novim načinom življenja, da je mislil resno, ko je Bogu rekel »Žal mi je«.

Božje odpuščanje ima svoje meje

Nekateri ljudje v Božjih očeh neodpustljivo grešijo. Pavel je napisal: »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le neko strašno pričakovanje [ob]sodbe.« (Hebrejcem 10:26, 27) Besedna zveza »namerno vdajamo grehu« nakazuje na globoko ukoreninjeno hudobijo, na zares pokvarjeno srce.

Takšno srce je razvil Juda Iškarijot. »Zanj bi bilo bolje, da se sploh ne bi rodil,« je rekel Jezus. (Matej 26:24, 25) Glede nekaterih verskih voditeljev svojih dni pa je povedal: »Vi ste od svojega očeta Hudiča [. . .]. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.« (Janez 8:44) Ti možje so bili do skrajnosti pokvarjeni kakor Satan. Ni jim bilo žal za to, kar so počeli, temveč so postali še celo bolj zakrknjeni v svojih hudobnih delih. * Priznati je treba, da tudi pravi kristjani zaradi nepopolnosti in šibkosti grešijo, včasih tudi hudo, vendar njihove napake ne odsevajo zakoreninjenega hudobnega nagnjenja. (Galačanom 6:1)

Usmiljen vse do zadnjega diha

Jehova ne gleda samo na greh, ampak tudi na grešnikovo stališče. (Izaija 1:16–19) Za trenutek pomislimo na hudodelca, ki sta visela na kolu ob Jezusu. Oba sta očitno storila hud zločin, saj je eden od njiju priznal: »V celoti prejemava tisto, kar sva si s svojim početjem zaslužila. Ta človek [Jezus] pa ni storil nič napačnega.« Hudodelčeve besede kažejo, da je vedel nekaj o Jezusu, kar ga je najbrž navedlo na to, da je spremenil svoje stališče. To odkrivajo njegove naslednje besede, s katerimi je Jezusa prosil: »Spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo.« Kako se je Kristus odzval na to iskreno prošnjo? »Resnično ti povem danes,« je rekel, »boš z menoj v raju.« (Luka 23:41–43)

Pomislite: Jezus je z zadnjimi besedami, ki jih je izgovoril kot človek, pokazal usmiljenje do moškega, ki je priznal, da si zasluži smrtno kazen. Kako spodbudno! Zato smo lahko prepričani, da bosta tako Jezus Kristus kot njegov Oče, Jehova, vsem, ki pokažejo, da se zares kesajo, izkazala usmiljenje, ne glede na to, kar so počeli v preteklosti. (Rimljanom 4:7)

[Podčrtna opomba]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Kako bi opisali Božje usmiljenje?(Psalm 103:12–14; 130:3, 4)

▪ Katere korake mora narediti človek, da bi si pridobil Božjo naklonjenost? (Janez 17:3; Apostolska dela 3:19)

▪ Kaj je Jezus obljubil hudodelcu, ki je visel na kolu?(Luka 23:43)

[Slika na strani 10]

Jezus je pokazal, da se lahko hudi grehi odpustijo