Ali je problem kriminala mogoče rešiti?

»Raziskave kažejo, da večina kriminalcev, ki so naredili več kaznivih dejanj, celo po prestani zaporni kazni nadaljuje svoje početje. škoda, tudi tista, ki je ni mogoče oceniti v denarju, pa je še naprej astronomska.« (Inside the criminal mind, Dr. Stanton E. Samenow)

NE GLEDE na to, na katerem koncu sveta živite, je videti, da se vsak dan pojavi kakšna nova oblika šokantnih kriminalnih dejanj. Zato se je razumno vprašati: Ali so sedanji zastraševalni ukrepi za preprečevanje kriminala – stroge kazni, zapori in drugo – učinkoviti? Ali zapor spremeni ljudi na bolje? In še pomembnejše,  ali se družba loteva glavnega vzroka za ta problem?

Doktor Stanton E. Samenow glede sedanjih ukrepov piše: »Po prestani zaporni kazni [kriminalec] morda postane bolj pretkan in previdnejši, vendar še naprej izkorišča druge in povzroča kazniva dejanja. Statistični podatki o povratnikih kažejo le na to, ali je bil storilec kaznivega dejanja toliko nepazljiv, da so ga [znova] ujeli.« Zapori v bistvu pogosto postanejo šole za kriminalce, saj jim tam nenamerno pomagajo še izboljšati njihove antisocialne spretnosti. (Glej okvir »Šole za kriminalce?« na strani 7.)

Poleg tega mnoga kazniva dejanja ostanejo nekaznovana, zato kriminalci sklenejo, da se njihovo početje izplača. Zaradi takšnega prepričanja lahko postanejo še predrznejši in še bolj odločeni ravnati napačno. Neki moder voditelj je nekoč zapisal: »Ker obsodbe nad hudodelci ne izpolnijo takoj, ljudem pač narašča pogum, da delajo húdo.« (Propovednik 8:11, SSP)

Kriminalci po potrebi ali po izbiri?

Ali so kriminalna dejanja edina izbira, ki jo imajo nekateri, zato da bi preživeli? »Na kriminal sem gledal kot na skoraj normalen, če ne že upravičen odziv na hudo revščino, nestabilnost in obup, ki so zaznamovali življenje [kriminalcev],« priznava Samenow. Po obsežnem raziskovanju pa je spremenil mišljenje. »Kriminalci se za to, da bodo storili kaznivo dejanje, odločijo«, je sklenil. »Do takšnega dejanja [. . .] pride zaradi [človekovega] načina razmišljanja, in ne zaradi okolice, v kateri živi.« Samenow dodaja: »Vedenje je povečini rezultat razmišljanja. O svojih dejanjih razmišljamo, preden jih storimo, medtem ko jih izvršujemo in po tem, ko smo jih naredili.« Zato na kriminalce ne bi smeli gledati kot na žrtve, saj »so oni tisti, ki druge delajo za svoje žrtve, in takšno življenje so si sami svobodno izbrali«, je sklenil Samenow. *

Ključna beseda je »izbrali«. Pravzaprav se je naslov članka v nekem britanskem časopisu pred nedavnim glasil: »Kriminal je priljubljen poklic mladih moških, ki živijo v mestih in si hočejo izboljšati življenje.« Ljudje imajo svobodno voljo in se lahko sami odločijo, kako hočejo živeti, celo v težkih razmerah. Nedvomno se vsak dan na milijone ljudi spoprijema s socialnimi krivicami in z revščino ali pa morda živijo v neurejenih družinah, vendar se ne zatekajo h kriminalu. »Kazniva dejanja povzročajo kriminalci,« pravi Samenow, »ne pa nevarne soseske, slabi starši, [. . .] ali brezposelnost. Kriminal je v umu ljudi in ga ne povzročajo družbene razmere.«

Kriminal se prične v glavi

Biblija se osredinja na notranjega človeka, in ne na njegove okoliščine. V Jakobovem pismu  1:14, 15 piše: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh.« Kadar človek razmišlja o slabih rečeh, goji napačne želje. Te pa lahko potem vodijo v slaba dejanja. Na primer, občasno zanimanje za pornografijo lahko pripelje v obsedenost s spolnostjo, ki človeka navede na to, da sčasoma, morda na nezakonit način, uresniči svoje fantazije.

Še en dejavnik, ki je vreden razmisleka, je, da se svet zanima samo zase, za denar, užitke in takojšnjo zadovoljitev svojih želja. Glede časa, v katerem živimo, je v Bibliji napovedano‚ da bodo ljudje v zadnjih dneh ljubili sebe in denar, da bodo divji, brez ljubezni do dobrega in da bodo ljubili užitke namesto Boga. (2. Timoteju 3:1–5) Svet po filmih, videoigrah, čtivu in tistih, ki so slab zgled, na žalost pospešuje takšne lastnosti, ki so le še dodatno gorivo za kriminalna dejanja. * Ljudem kot posameznikom pa ni treba, da se prepustijo tem vplivom. Pravzaprav so nekateri, ki so se jim v preteklosti prepustili, povsem spremenili svoje stališče in način življenja.

Ljudje se lahko spremenijo!

Enkrat kriminalec ne pomeni za vedno kriminalec. V knjigi Inside the Criminal Mind piše, da prav tako, kot se človek odloči za kriminalno življenje, se lahko »odloči za drugačno pot in se nauči živeti odgovorno«.

Izkušnje kažejo, da so se ljudje najrazličnejših porekel sposobni spremeniti. * Posameznik mora biti pripravljen prilagoditi svoje stališče, vzgibe in način razmišljanja, tako da ustrezajo nespremenljivim merilom našega Stvarnika, ne pa vedno drugačnim vrednotam ljudi. Navsezadnje, kdo nas pozna bolje od našega Stvarnika? Ali Bog nima pravice odločati, kaj je za človeško družino dobro in kaj slabo? Zaradi tega je približno 40 bogaboječih ljudi navdihnil, da so napisali to, kar danes poznamo kot Biblijo – osupljivo knjigo, ki jo lahko upravičeno imenujemo človeštvu namenjen priročnik za srečno in smiselno življenje. (2. Timoteju 3:16, 17)

Morda ni preprosto narediti potrebnih sprememb, zato da bi ugajali Bogu, saj se moramo upirati vplivu naših grešnih nagnjenj. Pravzaprav je neki biblijski pisec svoj notranji boj opisal kot ‚vojskovanje‘! (Rimljanom 7:21–25) V tem boju je zmagal, ker se ni zanašal na svojo moč, temveč na Boga, čigar navdihnjena Beseda je »živa in ima močan vpliv«. (Hebrejcem 4:12)

Moč zdrave »prehrane«

Da bi bilo fizično telo zdravo, potrebuje kakovostno hrano. Poleg tega je treba hrano temeljito prežvečiti in prebaviti, kar pa zahteva čas in trud. Podobno je za naše duhovno zdravje potrebno, da »prežvečimo« Božje besede, tako da jih lahko naš um in srce vsrkata vase. (Matej 4:4) V Bibliji piše: »Kar je resnično, kar je vredno tehtnega premisleka, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je na dobrem glasu, kar je krepostno in hvalevredno, o tem premišljujte. [. . .] In Bog miru bo z vami.« (Filipljanom 4:8, 9)

Upoštevajte, da moramo ‚premišljevati‘ o Božjih mislih, če hočemo, da se bodo stare osebnostne lastnosti umaknile novim. Treba je biti potrpežljiv, saj do duhovnega napredka  ne pride čez noč. (Kološanom 1:9, 10; 3:8–10)

Razmislite o neki ženski, ki je bila v otroštvu žrtev spolnega zlorabljanja; pričela je uživati droge, alkohol in tobak; sedaj v zaporu prestaja dosmrtno kazen zaradi številnih kriminalnih dejanj. Tam je pričela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in udejanjati naučeno. In kakšen je izid? Postopoma je odložila staro osebnost in si nadela novo, podobno Kristusovi. Sedaj nič več ne sužnjuje svojemu uničujočemu razmišljanju in razvadam. Eden od biblijskih stavkov, ki so ji najbolj pri srcu, je Drugo pismo Korinčanom 3:17, ki pravi: »Jehova pa je Duh; in kjer je Jehovov duh, tam je svoboda.« Da, čeprav je v zaporu, je svobodna, kot ni bila še nikoli prej.

Bog je usmiljen

V očeh Boga Jehova ni nihče kar avtomatično izgubljen primer. * Božji Sin, Jezus Kristus, je rekel: »H kesanju nisem prišel pozvat pravičnih, temveč grešnike.« (Luka 5:32) Prilagoditi svoje življenje biblijskim merilom prav zares utegne biti zahtevno. Toda uspe tistim, ki so potrpežjivi in sprejmejo pomoč, ki jo priskrbuje Bog, med drugim tudi ljubečo podporo duhovno naravnanih kristjanov. (Luka 11:9–13; Galačanom 5:22, 23) Zato Jehovove priče po vsem svetu redno obiskujejo zapore, da bi vodili brezplačne biblijske pouke z iskrenimi moškimi in ženskami, ki so zakrivili najrazličnejša kazniva dejanja. * V številnih zaporih Priče vsak teden vodijo krščanske shode. (Hebrejcem 10:24, 25)

Čeprav nekateri kriminalci opustijo slaba dejanja in postanejo pravi kristjani, pa Biblija odkrito govori o ‚naraščanju nezakonitosti‘. (Matej 24:12) Ta napoved, kot bomo videli v naslednjem članku, je del večje prerokbe, ki zajema nekaj zelo dobrih novic.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Milijoni, ki živijo v revščini, se ne zatekajo h kriminalu

[Okvir/slika na straneh 6, 7]

»V DVEH LETIH NAZAJ V ZAPOR«

Pod tem naslovom je v londonskem časopisu The Times pisalo, da v Veliki Britaniji več kot 70 odstotkov tistih, ki so bili obsojeni zaradi vloma in tatvine, v dveh letih po prestani kazni zopet obsodijo zaradi novega kaznivega dejanja. Številne zločine zagrešijo zasvojenci z drogami, ki za svojo drago samouničujočo razvado nujno potrebujejo denar.

[Okvir na strani 7]

»ŠOLE ZA KRIMINALCE«?

»Zapori so šole za kriminalce,« piše profesor John Braithwaite v UCLA Law Review. Doktor Stanton E. Samenow v svoji knjigi Inside the Criminal Mind piše, da »se večina kriminalcev uči iz izkušenj«, vendar ne tega, kar bi družba želela, da bi se učili. »V zaporu,« piše, »ima človek obilo časa in priložnosti, da se nauči, kako biti boljši kriminalec. [. . .] Nekateri v resnici postanejo uspešnejši, saj se povsem pogreznejo v svet kriminala, vendar so dovolj prekanjeni, da jih ne ujamejo.«

V enem od zadnjih poglavij Samenow piše: »Zapor ne spremeni osebnosti kriminalca. Bodisi, da je na prostosti, bodisi, da je v zaporu, navezuje stike, se uči novih pristopov in tudi sam svetuje drugim.« Neki mlad kriminalec je dejal: »S tem da sem bil v zaporu, sem se usposobil za učitelja kriminala.«