Biblijsko gledišče

Ali se praznoverje sklada z biblijskimi nauki?

NEKI novinar eno leto ni želel potovati z letalom, ker mu je vedeževalec napovedal, da bo umrl v letalski nesreči. Najrazličnejši ljudje, med drugim tudi politiki, poslovneži, igralci, športniki in študentje se zatekajo k praznoverju. Menijo, da jih v času negotovosti, stresa ali skrbi varuje pred nevarnostmi oziroma jim pomaga doseči zastavljene cilje.

Ljudje gledajo na številne oblike praznoverja kot na mikavne stare običaje ali pa kot na neškodljivo duševno podporo. Pokojna antropologinja Margaret Mead je izjavila: »Praznoverje kaže, kako močno si želimo, da bi se nekaj uresničilo oziroma da se ne bi zgodilo kaj slabega. Če delno sprejemamo praznoverje, delno pa ga zavračamo, dobimo najboljše od obojega.« Kljub temu bi se morali tisti, ki so odločeni ugajati Bogu, vprašati: Ali se praznoverje sklada s krščanstvom?

Od kod izvira praznoverje

Ljudi na splošno preganjajo strahovi – strah pred smrtjo, strah pred neznanim in strah pred tako imenovanim onstranstvom, če jih omenimo le nekaj. Takšne strahove z zlobnimi lažmi podpihuje Satan, ki uporno nasprotuje Bogu in je odločen zasužnjiti ljudi. (Janez 8:44; Razodetje 12:9) Pri svojih prizadevanjih, da ljudi zvabi proč od Boga, ni sam.  V Bibliji je namreč imenovan »vladar demonov«. (Matej 12:24–27) Kdo so demoni? Ko je živel Noe, so se številni angeli pridružili Satanu pri njegovem uporu proti Bogu in tako so postali demoni. Vse od takrat skušajo vplivati na mišljenje ljudi in praznoverje je ena od njihovih metod. (1. Mojzesova 6:1, 2; Luka 8:2, 30; Juda 6)

Z eno od Satanovih laži se je postavil temelj za praznoverje. Gre za verovanje, da po človekovi smrti nevidni del telesa preživi in se utegne vrniti, da bi vplival na živeče. Toda Biblija pove: »Mrtvi pa ničesar ne vedo.« Nato še pravi, da po smrti »ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti«. (Propovednik 9:5, 10)

»Gnusoba« je Jehovu

Veliko ljudi verjame Satanovim lažem. Vendar je Bog pred mnogimi leti dal svojemu ljudstvu, Izraelcem, jasna navodila, kako naj gledajo na praznoverje. »Naj ne bo med vami nikogar,« piše v njegovi Besedi, »ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve. Zakaj gnusoba je GOSPODU, kdorkoli dela kaj takega.« (5. Mojzesova 18:10–12)

Na žalost Izraelci niso zmeraj upoštevali tega svarila. V dneh preroka Izaija so denimo nekateri verovali, da je bila dobra letina odvisna od tega, ali so darovali bogu »Sreče« – kar je bil praznoveren običaj s hudimi posledicami. Izgubili so Jehovovo naklonjenost in blagoslov. (Izaija 65:11, 12)

Jehovov pogled na praznoverje se ni spremenil z ustanovitvijo krščanstva. Apostol Pavel je praznoverne ljudi iz Listre spodbujal, naj se »od teh ničevih reči« (»ničevosti« ali »praznoverja«, The Emphatic Diaglott) spreobrnejo »k živemu Bogu, ki je naredil nebo, zemljo, morje in vse, kar je v njih«. (Apostolska dela 14:15)

Kako se osvoboditi praznoverja

Obstaja nešteto praznovernih običajev in vsi imajo nekaj skupnega – ne da se jih logično pojasniti. Praznoverje lahko ljudi med drugim privede do tega, da za svojo nesrečo krivijo usodo, namesto da bi sprejeli odgovornost za svoja dejanja.

Na srečo pa so se mnogi osvobodili praznoverja. Jezus je rekel: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32) Clementina, ki živi v Braziliji in se je 25 let ukvarjala z vedeževanjem, pravi: »Vedeževanje je bilo moj edini vir dohodka. Toda biblijska resnica me je osvobodila praznoverja.« Pravzaprav nam lahko redno preučevanje Biblije in iskrena molitev k Bogu Jehovu pomagata, da si pridobimo notranjo moč. To pa lahko pripomore k temu, da razmišljamo trezno in razumno, zaradi česar bomo lahko sprejemali modre odločitve, ki nas bodo obvarovale pred nesrečo in nam zmanjšale skrbi. (Filipljanom 4:6, 7, 13)

Biblija sprašuje: »Kakšno zvezo ima svetloba s temo? In kakšna je skladnost med Kristusom in Belijalom [Satanom]?« Zato se morajo pravi kristjani ogibati praznoverja. (2. Korinčanom 6:14–16)

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Komu so zaupali praznoverni Izraelci v Izaijevih dneh, namesto da bi zaupali Bogu? (Izaija 65:11, 12)

▪ K čemu je apostol Pavel spodbujal praznoverne ljudi v Listri? (Apostolska dela 14:15)

▪ Ali se praznoverje sklada s pravim krščanstvom? (2. Korinčanom 6:14–16)

[Slike na strani 10]

Praznoverje ljudem vliva lažen občutek varnosti