»Ko podnevi pade mrak«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BENINA

»UAU! Milijoni osupli ob Sončevem mrku!« se je glasil naslov v ganskem časopisu Daily Graphic dan po izjemnem dogodku, ki je bil 29. marca 2006. Mrk je bil najprej viden na vzhodu Brazilije, nato na poti čez Atlantik (senca se je gibala s hitrostjo približno 1600 kilometrov na uro), okoli 8. ure zjutraj pa tudi v afriških obalnih državah Gani, Togu in Beninu. Kakšen je bil mrk v teh zahodnoafriških deželah?

Zadnji popolni mrk, ki so ga lahko opazovali v Gani, je bil leta 1947. Theodore, ki je bil takrat star 27 let, se spominja: »Mnogi do tedaj še niso videli mrka, zato niso vedeli, kaj se pravzaprav dogaja. Dogodku so rekli ‚Ko podnevi pade mrak‘.«

Kampanje ozaveščanja

Oblasti so sprožile obširne kampanje ozaveščanja ljudi, da bi jih opozorile na to, kako nevarno je med mrkom zreti v Sonce. Zelo opazni plakati v Togu so svarili: »Pazite na svoje oči! Lahko izgubite vid!«

Vladne oblasti so priporočale dve možnosti. Prva je bila: Ne odhajajte nikamor in spremljajte ta spektakel po televiziji. Druga pa: Če boste pojav opazovali na prostem, si nadenite posebna zaščitna očala. Milijoni niso mogli odvrniti oči od televizijskih in računalniških ekranov ter so tako bili priče tem opazovanja vrednim prizorom. Toda zasloni nikoli ne morejo pričarati vznemirljivega vzdušja, ki ga ustvarita radovednost in razburljivost tik pred mrkom in med njim. Pa si poglejmo, kako je bilo.

Napeto pričakovanje

Vse je kazalo, da bo šlo le še za eno značilno zahodnoafriško jutro – sončno nebo brez oblačka. Ali bo res nastopil mrk? Ko se je približevala napovedana ura, so si začeli opazovalci natikati zaščitna očala in se ozirati proti nebu. Nekateri so po mobilnih telefonih spraševali znance od drugod, kaj vidijo.

Več kot 350.000 kilometrov nad njimi se je Luna, ki je sprva ni bilo videti, nezadržno približevala Soncu. Nenadoma se je pojavila kot temna pega in ga začela prekrivati. Navdušenje se je stopnjevalo, ko so opazovalci eden za drugim to tudi sami zagledali.

Prvo uro gledalci okoli sebe niso videli nobenih sprememb. Toda ko je Luna prevzemala oblast na nebu, je okolica začela dobivati drugačen videz. Modro nebo je začelo temneti. Temperatura se je znižala. Ulične  in varnostne svetilke, ki se v mraku samodejno vklopijo, so se v tem zamračenem jutru prižgale. Ulice so se spraznile. Trgovine zaprle. Ptice so nehale peti. Živali so si poiskale zavetje in legle k počitku. Temina je krojila življenje. Nato pa je Luna povsem zakrila Sonce in zavladala je spokojna tišina.

Nepozaben popolni mrk

Na nebu so se začele svetlikati zvezde. Čudovita Sončeva korona (zunanja plast Sončeve atmosfere) je kot biserno bel kolobar obdala črno Luno. Ko je Sonce pokukalo izza Luninih dolin in razgibanega površja, so se na Mesečevem obodu pokazali bleščeči snopi svetlobe, imenovani Bailyjevi biseri. * Zažarel je diamantni prstan. Kromosfera (plast pod korono) se je obarvala nenavadno rdečkasto rožnato. »Nisem še videl ničesar veličastnejšega – čudež lepote,« je vzkliknil neki opazovalec.

Popoln mrk je trajal približno tri minute. Nato pa se je znova začelo kazati Sonce. Mnogi opazovalci so zaploskali in ob tem tudi glasno vzklikali. Nebo se je razsvetlilo, zvezde pa so ugasnile. Tema je izginila kakor jutranja meglica.

Luna je »zvesta priča na nebu«, zato je mrke mogoče izračunati za stoletja vnaprej. (Psalm 89:38, SSP [89:37, AC]) Zahodna Afrika je morala na ta mrk čakati skoraj 60 let. Naslednji popolni mrk, viden s tega področja, pričakujejo leta 2081. Morda boste v svojem kraju imeli priložnost opazovati nepozaben mrk že veliko prej.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 29]

Ali je ob Jezusovi smrti prišlo do Sončevega mrka?

V Markovem evangeliju 15:33 piše: »Ko pa je nastopila šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi, in tema je trajala do devete ure.« Ta triurni mrak, ki je trajal približno od poldneva do 15. ure, je bil čudežen. To ni mogel biti Sončev mrk. Kot prvo, najdaljši Sončev mrk, pa naj ga opazujemo s katere koli točke na Zemlji, lahko traja okoli sedem minut in pol. Kot drugo, Jezus je umrl na 14. dan lunarnega meseca nisana. Prvi dan nisana je ob mlaju. Takrat je Luna med Zemljo in Soncem ter lahko pride do mrka. Do 14. nisana Luna že sklene polovico svoje poti okoli Zemlje. Zemlja je takrat med Soncem in Luno, kar pomeni, da Luna Sončeve svetlobe ne zastira, ampak jo popolnoma odseva. Vidimo torej polno Luno, kar je idealen ambient za obhajanje slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt.

[Slika]

Štirinajsti nisan je vedno ob polni Luni ali pa zelo blizu nje

[Shema/zemljevid na straneh 28, 29]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Pot sence popolnega mrka

●

⇧

●

⇧

●

⇧ AFRIKA

BENIN ●

⇧

TOGO ●

⇧

GANA ●

⇧

●

⇧

●

⇧

●

⇧

●

⇧

●

[Vir slike]

Zemljevid: Based on NASA/Visible Earth imagery

[Slika na strani 28]

Popolni mrk 29. marca 2006

[Slika na strani 28]

Opazovalci so lahko s posebnimi zaščitnimi očali neposredno gledali mrk