Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali lahko ljudje zagotovijo srečno prihodnost?

Ali lahko ljudje zagotovijo srečno prihodnost?

Ali lahko ljudje zagotovijo srečno prihodnost?

Pravkar ste se preselili v novo hišo, ki je videti stabilna in lepa. Od nekdaj ste si želeli takšno hišo. Prihodnost je videti obetavna. Vendar se že nekaj let kasneje na hiši pojavijo večje pomanjkljivosti in zato jo je treba porušiti. Prevzame vas velika žalost. Toda niste edini, ki se vam je to zgodilo. Iste težave so se pojavile tudi na drugih hišah v vaši soseski. Raziskava pokaže, da so vzroki za te težave slabi načrti in način gradnje ter zidaki slabe kakovosti.

SVET je, podobno kot ta hiša, v velikih težavah. Zdi se, da kljub številnim družbenim in političnim eksperimentom ter skoraj čudežnemu napredku v znanosti in tehniki propada sam temelj človeške družbe. V marsikateri državi sta nezakonitost in anarhija že nekaj vsakdanjega. Ali bo obup navedel ljudi na to, da bodo rešili probleme in končno ustvarili dobro vlado? Razmislite o tem, kaj so o človeški zgodovini dejali nekateri strokovnjaki.

»Vse smo že poskusili«

Misleci, kot sta grški filozof Platon in nemški politični filozof in socialist Karl Marx, so v prizadevanju za boljši svet predložili številne politične ideologije. S kakšnimi rezultati? V reviji New Statesman je pisalo: »Nismo odpravili revščine ali vzpostavili svetovnega miru. Ravno nasprotno, videti je, da smo dosegli natanko to, česar nismo hoteli. To ne pomeni, da se nismo trudili. Vse smo že poskusili, od komunizma do kapitalizma, od Društva narodov do jedrske grožnje. Preveč vojn smo bojevali, da bi verjeli, da znamo končati vojno, in naša mestna središča so videti, kakor da v njih stalno prihaja do spopadov.« V članku je še pisalo: »[Dvajseto] stoletje smo pričeli navdušeno, saj smo bili prepričani, da nas bodo znanstveniki rešili, končali pa smo ga tako, da jim nič več ne verjamemo.«

Leta 2001 je Eric Hobsbawm, upokojeni profesor ekonomije in socialne zgodovine na Londonski univerzi, napisal, da so se človeški politični sistemi »znašli v obdobju, ko človek neverjetno močno vpliva na naravo in na sam planet«. Za rešitev oziroma zmanjšanje teh problemov »bodo potrebni ukrepi, za katere skoraj gotovo ne bo mogoče dobiti podpore s preštevanjem volilnih glasov ali z ugotavljanjem želja potrošnikov. To kaže, da se niti demokraciji niti planetu samemu, gledano dolgoročno, ne obeta nič spodbudnega.«

Ko je svetovno znanemu astrofiziku in piscu uspešnic Stephenu Hawkingu postalo jasno, da je človeštvo pred veliko katastrofo, je vprašal: »Kako lahko v svetu, v katerem na političnem, družbenem in ekološkem področju vlada kaos, človeška rasa preživi naslednjih 100 let?«

Zakaj človeštvu ne uspe rešiti problemov?

Edino Biblija zadovoljivo razloži, zakaj si človeštvo ne more uspešno vladati. Kot prvo, Biblija povsem odkrito pove, v kakšnem stanju je človeštvo. Razmislite na primer o naslednjih štirih temeljnih resnicah.

Vsi smo nepopolni. »Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave.« (Rimljanom 3:23) Ravno tako kot lahko zaradi slabih zidakov pride do tega, da hiša ni več varna za bivanje in se zruši, lahko podedovana nepopolnost pri ljudeh pogubno vpliva na družbo. K temu spada nagnjenje k podkupljivosti, nepoštenosti, pohlepu in zlorabi moči. To ni nič novega. Pred kakimi 3000 leti je moder biblijski pisec napisal: »Človek vlada ljudem v njih nesrečo.« (Propovednik 8:9)

Vladni voditelji in sodstvo se zavedajo naših napak in slabosti, posledice teh pa skušajo zmanjšati s kopico zakonov. Vendar zelo dobro vedo, da ni zakonov, s katerimi bi lahko prisilili ljudi, da bi ljubili druge ali bili poslušni zakonom.

Smo umrljivi. »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve. Duh njegov [oziroma življenjska sila] izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:3, 4) Kralj staroveškega Izraela, Salomon, ki velja za enega najmodrejših vladarjev vseh časov, je videl, kako prazno bi lahko bilo njegovo trdo delo. Napisal je: »Zasovražil sem ves trud svoj, s katerim sem se trudil pod solncem, zato ker ga moram zapustiti človeku, ki bode za menoj. In kdo ve, bode li moder ali nespameten? Pa vendar bo vladal vsemu, kar sem s težkim trudom [. . .] pridobil [. . .] Ničemurnost je tudi to.« (Propovednik 2:18, 19)

Nismo si sposobni dobro vladati. »Človeku [ni] v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) Biblija uči, da po Božjem prvotnem namenu nimamo niti od Boga dane pravice, da si sami vladamo, niti nismo sposobni to delati učinkovito, tudi če bi bili popolni. Denimo, zakaj se ljudje vznemirijo ob zamisli, da bi jim kakšen človek ali skupina ljudi narekovala, kaj naj delajo oziroma jim določala moralna ali etična merila? Ker smo bili ustvarjeni tako, da vodstvo v življenju iščemo pri avtoriteti, ki je višja od nas samih. Ta avtoriteta je Bog. (Izaija 33:22; Apostolska dela 4:19; 5:29)

Na ljudi vpliva nevidni vladar. »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega« – Satana Hudiča. (1. Janezovo 5:19) Če bi bilo vodstvo nekega podjetja povsem pokvarjeno in mu nihče ne bi mogel priti do živega, kaj bi lahko naredil povprečen delavec, zato da bi popravil takšne razmere? Malo, če sploh kaj. Isto velja za odpravljanje problemov, ki jih povzročajo prikriti vladarji tega sveta – nevidna, zlobna duhovna bitja, ki delujejo pod Satanovo oblastjo. Biblija te vladarje imenuje »vlade«, »oblasti«, »svetovni vladarji te teme« in »hudobne duhovne sile v nebeških prostorih«. (Efežanom 6:12)

Vendar pa Biblija ne razkriva le človeških šibkosti in nevidnih vladarjev tega sveta. V njej je zapisana tudi dobra novica, ki govori o zanesljivi rešitvi za vse naše probleme, s čimer nam daje trden temelj za upanje.

Naš Stvarnik – rešitelj!

Če bi bili prepuščeni samim sebi, ne bi mogli nikoli najti rešitve za te probleme. Celo najbolj inteligenten, vpliven ali bogat človek ne more spremeniti niti ene od štirih resnic, omenjenih v tem članku. * Toda kot bomo videli v naslednjem članku, naš Stvarnik ni pozabil na nas, pa tudi zapustil nas ni. Pravzaprav bo kot upravičeni Vrhovni gospod zemlje odstranil vsako oviro, ki stoji na poti do naše sreče. (1. Janezovo 4:8) Še več, to bo naredil kmalu. Kako to vemo?

V prejšnji številki te revije je bilo pojasnjeno, da svetovni dogodki in družbene razmere jasno kažejo na to, da smo globoko v »zadnjih dneh« sedanjega sveta. (2. Timoteju 3:1; Matej 24:3–7) Ne, konec ne bo nastopil v obliki jedrskega holokavsta oziroma trčenja dveh asteroidov ali kako drugače, tako da bi bili brez razlike uničeni dobri in hudobni. To bo Božji poseg, osredinjen izključno na hudobne, tudi na tiste, ki se še naprej zavzemajo za neodvisnost človeka od Boga. (Psalm 37:10; 2. Petrovo 3:7) Obenem pa bo Bog odstranil tudi vsakršno trpljenje, ki ga povzročajo njegovi nasprotniki. * (2. Tesaloničanom 1:6–9)

Zatem bo Stvarnik naše težave z vladanjem rešil tako, da bo popolno oblast nad zemljo zaupal vladi, ki se imenuje »Božje kraljestvo«. (Luka 4:43) Kot bomo videli sedaj, nam ta vlada, ki bo vladala nad vsem svetom, pomaga videti prihodnost v popolnoma drugačni luči.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 17 Glej članek »Ali je dobrodelnost rešitev za probleme človeštva?« na strani 19.

^ odst. 18 Odgovor na vprašanje »Zakaj Bog dopušča trpljenje?« je pojasnjen v knjigi Kaj Biblija v resnici uči? na strani 106. Izdali Jehovove priče.

[Okvir/slika na strani 5]

SLABI »ZIDAKI« ČLOVEŠKE DRUŽBE

▪ Vsi smo nepopolni.

▪ Smo umrljivi.

▪ Nismo si sposobni dobro vladati.

▪ Na ljudi vpliva nevidni vladar.

[Okvir na strani 6]

LJUDJE NE BODO UNIČILI ZEMLJE!

Stvarnikov namen, da zemlja postane varen in miroljuben dom za bogaboječe ljudi, je v Bibliji močno poudarjen. Razmislite o naslednjih biblijskih stavkih.

»Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.« (Psalm 104:5)

»Ti si utrdil zemljo, da stoji.« (Psalm 119:90NW)

»Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.« (Propovednik 1:4)

»Zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:9)

»[Jehova je] obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje.« (Izaija 45:18)