Glasba – Božje darilo, ki se dotakne srca

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

GLASBA ima moč. Lahko nas pomiri, poživi in nam dvigne duha. Lahko izraža naše veselje pa tudi našo žalost. Glasba je skupna praktično vsem kulturam – tako preteklim kot sedanjim – saj se dotakne uma in srca. Da, glasba je res Božji dar. (1. Mojzesova 4:21)

Vse odkar smo se rodili, smo verjetno poslušali kakšno vrsto glasbe. Mogoče nam je mama pela uspavanke, da smo lažje zaspali. V najstniških letih se nam je morda priljubila določena zvrst glasbe, ki nam je prišla do srca. Mnogi od nas tudi potem, ko smo odrasli, uživamo v sproščujoči glasbi med vožnjo ali ko smo doma ob koncu napornega dneva.

V besedilo pesmi so lahko vpleteni določeni vidiki kulture oziroma zgodovine kakšne dežele. Staroveški Izraelci so se z glasbo spominjali nekaterih posebnih dogodkov. (2. Mojzesova 15:1–21; Sodniki 5:1–31) Prerok Mojzes je sestavil pesem, v katero je vpletel njihovo zgodovino pa tudi iskren opomin za ljudstvo. (5. Mojzesova 32:1–43) Nedvomno so bile takšne pesmi odlično sredstvo za pomnjenje.

Vi lahko pojete!

Morda mislite, da nimate smisla za glasbo. Toda za trenutek pomislite na svoj glas. Zaradi vsestranskosti tega vgrajenega instrumenta lahko skoraj vsakdo vsaj nekoliko poje, ne glede na to, ali ga pri tem spremlja glasba ali ne. Vse, kar morate narediti, je, da odprete usta in zapojete. In med petjem ne bodite preveč v skrbeh, ali boste s svojim glasom naredili vtis na tiste, ki vas poslušajo. Z vajo boste verjetno vedno boljši.

»Glas je neposredno povezan s sedežem naših najglobljih čustev in je najučinkovitejši instrument, s katerim jih lahko izrazimo,« piše v španski izdaji revije Psychologies. »[Petje] navdušuje,« pravi sopranistka Ainhoa Arteta. »Vsakemu, ki bi svoja čustva rad izrazil s petjem, priporočam, naj to naredi brez zadržkov in spontano.«

Glasba lahko močno vpliva na srce, zato je prav, da smo izbirčni. Denimo lepa melodija utegne zakriti neprimerno besedilo, ki opravičuje sovraštvo, nemoralo ali nasilje oziroma k temu celo spodbuja. In to so teme, ki nobenemu načelnemu človeku niso zabavne. (Efežanom 4:17–19; 5:3, 4) »Bolj nego vse, kar je stražiti,« piše v Božji Besedi, »čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) Da, kakšno glasbo boste izbrali, ni nekaj nepomembnega. *

Lepa glasba lahko dobro vpliva na zdravje

»Eden od razlogov za obstoj glasbe v skoraj vsaki kulturi [je] njena sposobnost, da ljudem povrne in ohranja zdravje ter dobro počutje,« piše v knjigi Principles and Practice of Stress Management. Kadar pojemo, piše v reviji Psychologies, naše celotno telo odmeva in vibrira. Nežne vibracije pomagajo tkivu, da se sprosti in razširi, kar lahko prispeva k zmanjšanju bolečine.

Zato nekateri terapevti spodbujajo paciente, ki so pod stresom, naj poslušajo pomirjevalno glasbo, saj lahko pomaga izboljšati razpoloženje. V nekaterih bolnišnicah celo predvajajo glasbo na oddelkih za intenzivno nego. Na prijetno  glasbo se pogosto dobro odzivajo nedonošenčki in operiranci. Raziskave kažejo, da poslušanje sproščujoče glasbe »med operacijo zelo zmanjša raven stresnega hormona«, je pisalo v knjigi Principles and Practice of Stress Management.

Glasba tudi nosečnicam utegne zmanjšati napetost, tako da se med popadki in porodom lažje sprostijo. Včasih pomirjajočo glasbo predvajajo zobozdravniki v svojih ambulantah, zato da ustvarijo bolj sproščeno ozračje za prestrašene paciente. Toda glasba in petje lahko naredita še veliko več. Pomagata nam okrepiti odnos z Bogom.

»Slavil ga bom s pesmijo«

Ali ste vedeli, da je približno desetina Biblije napisana v obliki pesmi? Najodličnejši zgledi so Psalmi, Visoka pesem in Žalostinke. Razumljivo je, da se večina od približno tristo pesnitev nanaša na čaščenje Boga. »GOSPOD je moč moja [. . .] in slavil ga bom s pesmijo svojo,« je napisal izraelski kralj David, nadarjeni glasbenik in skladatelj. (Psalm 28:7)

Pravzaprav je David organiziral 4000 moških iz Levijevega rodu, da so v Jeruzalemu služili kot glasbeniki in pevci. Od teh jih je bilo 288 »izurjenih v petju za GOSPODA«. (1. letopisov 23:4, 5; 25:7, SSP) Brez dvoma so ti pevci vneto vadili. Glasba je bila zares pomemben del čaščenja Boga, tako pomemben, da pevcem ni bilo treba opravljati nobenih drugih nalog v templju, temveč so se lahko povsem posvetili petju. (1. letopisov 9:33)

Jezus je z apostoli na večer pred svojo smrtjo pel hvalnice Bogu, verjetno Psalme od 113 do 118. V Jezusovem času so te psalme – imenovane »halelski psalmi« – peli ob praznovanju pashe. (Matej 26:26–30) Ime »halelski psalmi« se nanaša na to, da se v njih ponavlja vzklik »Aleluja«, kar pomeni »Hvalite Jaha!«. »Jah« je skrajšana pesniška oblika za Jehova, ki je ime Najvišjega Boga. (Psalm 83:18)

Tudi kristjani so peli, ko so častili Boga. V knjigi The History of Music piše: »Za zgodnje kristjane je bilo petje pri javnem in zasebnem čaščenju nekaj vsakdanjega. Judovski spreobrnjenci pa so bili tega vajeni že iz sinagoge. [. . .] Poleg hebrejskih psalmov [. . .] je nova vera nenehno nagibala k ustvarjanju novih hvalnic.« Podobno danes Jehovove priče z veseljem hvalijo Boga s pesmijo tako zasebno kot tudi na krščanskih shodih.

Glasba nam omogoča, da izrazimo tako rekoč vsako čustvo, poleg tega lahko tudi zelo močno vpliva na naše srce, um in telo, zato bi morali temu »popolnemu darilu [. . .] od zgoraj« izkazovati kar največje spoštovanje. (Jakob 1:17) Da, prepustimo se glasbi pogosto in hkrati razumno.

[Podčrtna opomba]