Prelep zaliv

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

MED kopenskim delom Mehike in Kalifornijskim polotokom leži turkizno moder Kalifornijski zaliv (nakazan spodaj), prvotno znan kot morje Cortés. Velik del te pokrajine, za katero so značilni puščavska obala in skalnati otoki, je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unicef) razglasila za svetovno dediščino. Zakaj je to območje tako posebno?

Kalifornijski zaliv, ki je dolg več kot 1000 kilometrov in širok v povprečju 153 kilometrov, je skupaj s svojo okolico prelep kraj, v katerem je polno življenja. Tu je tudi eno izmed najvišjih plimovanj na zemlji, saj na skrajnem severu zaliva nivo vode pade oziroma naraste do devet metrov. Obilje sončne svetlobe in morski tokovi, ki s seboj prinašajo s hranili bogato vodo, prispevajo k temu, da je tukaj veliko planktona in izredna biološka raznovrstnost. Vse to, skupaj s čisto vodo na precejšnjem delu področja, je spodbudilo raziskovalca oceanov Jacquesa-Yvesa Cousteauja, da je ta zaliv poimenoval kar »akvarij sveta«.

V tukajšnjih vodah živi več kot 890 vrst rib, od katerih kakih 90 najdemo samo v tem zalivu, ki je naravni laboratorij za preučevanje morskega življenja. Na žalost pa je veliko vrst ogroženih. Med njimi je tudi le redko vidna pliskavka, imenovana vaquita, kar v španščini pomeni »kravica«.

Vaquita je najmanjši član družine pliskavk, saj v dolžino zraste slabih 150 centimetrov. Barva njene kože niha med zamolklo sivo in bledo rjavo, okoli oči pa ima črne lise. To plašno živalco, ki jo najdemo samo v muljastih zalivskih plitvinah blizu ustja reke Kolorado, je mogoče videti le redkokdaj in o njej je znanega zelo malo. Pravzaprav so jo odkrili šele leta 1958, ko so na obali Kalifornijskega zaliva našli tri lobanje tega morskega sesalca.

 Primerkov te vrste pliskavk je le še nekaj sto, zato se je znašla na seznamu zelo ogroženih živali. Kljub temu jih vsako leto na desetine umre v mrežah tamkajšnjih ribičev. Da bi se zagotovilo preživetje tega redkega sesalca, je Mehika ustanovila naravni rezervat, ki obsega tudi del vaquitinega življenjskega prostora. Drugi stalni prebivalci zaliva in selivci so tudi kiti, velike mante, orjaške usnjače, morski levi, jadrovnice, mečarice in velike kolonije tunov.

Globoko v morju v južnem delu zaliva so znanstveniki odkrili nenavadne življenjske oblike, ki jih je videlo zelo malo ljudi. Razlog se skriva v tem, da ti organizmi živijo v jarku Guaymas, ki sega skoraj 2000 metrov v globino. To brezno je polno hidrotermalnih vrelcev, ob katerih uspevajo kolonije organizmov, ki jim vir energije ni sončna svetloba, temveč vodikov sulfid. Eden od organizmov, ki živijo ob vrelcih, je s temnordečimi perjanicami obrasel črv cevkar, ki nima ne ust ne drobovja. Živi v kolonijah in je z eno stranjo pokončno zasidran na morskem dnu ter kakor palica valovi v hladni oceanski vodi ali pa v topli vodi, ki brizga iz vrelca. Vsakega črva cevkarja ohranja pri življenju simbioza z bakterijo, ki živi v njegovem telesu. Temnordeče perjanice na črvu so v resnici njegove škrge.

Biološka raznovrstnost zaliva je sicer ogrožena, vendar je njegova prihodnost obetavna. Kako to? Zanj se namreč zanima Stvarnik. On se pravzaprav tako zelo zanima za vso zemljo, da bo kmalu posegel v razmere in preprečil nadaljnjo škodo, nato pa zemljo obnovil skladno s svojim prvotnim namenom. (1. Mojzesova 1:26–28; Razodetje 11:18) Kar težko si je predstavljati, kako lep bo takrat Kalifornijski zaliv. Pravzaprav bo beseda »prelep« komaj zadostila popolnemu opisu.

[Slika na strani 25]

Hrbtopluti kit

[Slika na strani 25]

Črvi cevkarji

[Navedba vira slike na strani 24]

Satelitski posnetek: NASA/The Visible Earth (http://visibleearth.nasa.gov/); koralni greben: © Dirscherl Reinhard/age fotostock

[Navedba vira slike na strani 25]

Obala: Mexico Tourism Board; kit: © Mark Jones/age fotostock; črvi cevkarji: © Woods Hole Oceanographic Institution