Zakaj mnogi obupujejo

Ljudje po vsem svetu se zaradi begajočih sprememb bojijo prihodnosti. V vse več mestih vladne agencije ljudi nadzirajo z videokamerami. Številna zelo prometna letališča zaradi strahu pred terorizmom že skoraj spominjajo na vojaške tabore. Na internetu vse več tatov in pedofilov preži na nič hudega sluteče žrtve. Onesnaževanje, krčenje gozdov, iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst ter globalno segrevanje pa ogrožajo življenje na našem planetu.

ČE POGLEDAMO dve ali tri generacije nazaj, so bile te reči nekaj nepredstavljivega, danes pa je svet prežet z njimi. Marsikdo se upravičeno sprašuje, kaj se dogaja s tem svetom ter kakšno življenje čaka njega in njegove otroke. Ali prihaja čas, ko bo ljudi preveč strah, da bi vstopili v avtobus, vlak ali letalo? Ker cene vse bolj rastejo in ker ljudje vse bolj izčrpavajo naravne vire, je na mestu vprašanje: Ali si bodo prihodnje generacije še lahko privoščile dobro zdravstveno oskrbo, kakovostno hrano in dovolj goriva?

»Prihodnost je videti strašljiva, zelo strašljiva,« je dejal kanadski minister za zdravje, ko je govoril o vse višjih stroških zdravljenja. Številni ljudje so v skrbeh tudi zaradi hrane in goriva. Zakaj? Nekatere države želijo zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv, zato veliko denarja vlagajo v biogoriva, kakršno je denimo etanol, ki ga pridobivajo iz rastlin. Zato mora na poljih prvič v zgodovini rasti ne le hrana za ljudi, ampak tudi gorivo za avtomobile. Zaradi tega že prihaja do inflacije, ki se kaže v vse višjih cenah hrane.

Medtem pa se prepad med bogatimi in revnimi bolj in bolj poglablja, s čimer se povečuje družbena napetost. »V tem prvem desetletju 21. stoletja je sočasno mogoče videti velik napredek v človeški blaginji na eni strani in izredno pomanjkanje na drugi strani,« piše v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije. »V nekaterih najrevnejših državah je življenjska doba za polovico krajša od tiste v najbogatejših.« Vzroki za to so predvsem bolezni ter socialni in gospodarski kaos v politično nestabilnih državah.

Če temu dodamo še nevarnost globalnega segrevanja, ki lahko povzroči vse večje širjenje puščav in ekstremnejše vremenske razmere, potem ne preseneča, da je veliko seznanjenih ljudi zaskrbljenih glede prihodnosti. Strokovnjaki pri reviji Bulletin of the Atomic Scientists, ki naravnavajo tako imenovano uro sodnega dneva, so izrazili strah pred mračno prihodnostjo, »saj znanstveniki še naprej odkrivajo, kako [globalno segrevanje] škodljivo vpliva na Zemljine kompleksne ekosisteme«.

So naši obeti glede prihodnosti res tako temačni? Ali je naše edino upanje za lepo prihodnost v rokah poslovnežev, politikov, verskih voditeljev in znanstvenikov? »Katero drugo možnost pa še imamo?« sprašujejo nekateri. »Spravili smo se v to godljo, sedaj pa se moramo še spraviti iz nje.« Drugi menijo, da ljudje enostavno nismo sposobni najti izhoda ter da je naše edino upanje za varno in gotovo prihodnost v rokah Boga. Če to drži, kakšno zagotovilo imamo, da se Bog zanima za nas in da nas bo rešil pred nami samimi? Naslednji članki bodo obravnavali ta vprašanja.

[Poudarjeno besedilo na strani 3]

Ali je naše edino upanje za lepo prihodnost v rokah poslovnežev, politikov, verskih voditeljev in znanstvenikov?