Mladi vprašujejo:

Kaj, če je moj brat oziroma moja sestra naredila samomor?

Katjino življenje se je spremenilo tistega dne, ko ji je oče povedal tragično novico. Vse, kar je lahko izustil, je bilo »Mojce ni več«. Katja in njen oče sta se objela in skušala dojeti smisel tega težko dojemljivega dejanja. Katjina sestra si je vzela življenje. *

KADAR umre mlad človek, so pogosto starši tisti, ki so deležni dobronamerne tolažbe. Bratje ali sestre preminulega morajo odgovarjati na vprašanje: »Kako se s tem spoprijemata tvoja oče in mama?« Vendar jih drugi morda pozabijo vprašati: »Kako se ti počutiš?« Zato ni težko razumeti, zakaj bratom in sestram umrlega pravijo pozabljeni žalovalci.

Raziskave kažejo, da smrt brata ali sestre zelo prizadene ostale otroke v družini. »Tako velika izguba slabo vpliva na otrokovo zdravje, vedenje, šolski uspeh, samospoštovanje in razvoj,« piše doktorica P. Gill White v svoji knjigi Sibling Grief—Healing After the Death of a Sister or Brother.

Tudi starejši mladostniki so prizadeti. Katja, ki smo jo omenili na začetku, je bila stara 22 let, ko si je njena mlajša sestra Mojca vzela življenje. Vseeno se ji je zdelo, da je njena žalost na trenutke neznosna. »Nočem reči, da sem trpela bolj kot moja starša,« pravi, »mislim pa, da sem se težje spoprijemala s trpljenjem kakor onadva.«

Ali si tudi ti, podobno kot Katja, izgubil brata ali sestro? Če je tvoj odgovor pritrdilen, potem se morda počutiš tako kot psalmist David, ki je napisal: »Vznemirjen sem, povsem sključen do tal, ves dan hodim žalosten naokrog.« (Psalm 38:6, NW) Kako si lahko kos svoji žalosti?

»Ko bi le . . .«

Samomor brata ali sestre lahko v tebi zbudi močne občutke krivde. Morda razmišljaš: »Ko bi le drugače ravnal, potem bi moj brat oziroma moja sestra bila še vedno živa.« Morda se zdi, da za to obstaja dokaz. Klemen, ki je bil star 21 let, ko si je njegov 18-letni brat vzel življenje, je menil, da bi lahko z drugačnim ravnanjem preprečil smrt svojega brata. »Bil sem zadnji, ki sem govoril z njim,« pravi, »zato sem mislil, da bi moral vedeti, da je nekaj narobe.  Razmišljal sem, ko bi se mu le bolj posvetil, potem bi se mi morda odprl in se pogovoril z menoj.«

Obup, ki ga je Klemen čutil, je bil še močnejši, ker z bratom nista bila ravno v dobrih odnosih. »V sporočilu, ki ga je pustil, je pisalo, da bi jaz lahko bil boljši brat,« se z veliko bolečino spominja Klemen. »Čeprav vem, da je bil duševno bolan, me ta misel še vedno preganja.« Takšno krivdo pogosto podžigajo še spomini na ostre besede, ki so bile izrečene pred smrtjo. Prej citirana doktorica Whitova je za Prebudite se! povedala: »Mnogi užaloščeni bratje in sestre mi povedo, da jih še vedno mučijo občutki krivde zaradi prepira, ki se je zgodil pred več meseci ali celo leti.«

Če te bremenijo občutki krivde zaradi smrti tvojega brata ali sestre, se vprašaj: Kateri človek ima popoln nadzor nad dejanji drugega človeka? Katja pravi: »Trpljenja, kateremu je posameznik skušal ubežati – in strašnega načina, kako je to trpljenje končal – ti ne moreš preprečiti.«

Kaj pa, če se ti zdi, da kar ne moreš pozabiti ostrih oziroma neprijaznih besed, ki si jih izrekel svojemu bratu oziroma sestri? Biblija ti lahko pomaga videti stvari v pravi luči. Takole pravi: »Vsi mi [. . .] velikokrat grešimo. Če kdo ne greši v besedi, je popoln.« (Jakob 3:2; Psalm 130:3) Če boš razmišljal samo o tem, ko si po tvojem mnenju z bratom oziroma s sestro grdo govoril ali ravnal, boš le še bolj žalosten. Dejstvo je, da ne glede na to, kako boleči so morda spomini, ti nisi povzročil smrti svojega brata oziroma sestre. *

Spoprijemanje z žalostjo

Niti dva človeka ne žalujeta povsem enako. Nekateri odkrito jokajo pred drugimi, in s tem ni nič narobe. Biblija poroča, da je David »joka[l] zelo bridko«, ko mu je umrl sin Amnon. (2. Samuelova 13:36) Celo Jezus »se je razjokal«, ko je videl, kolikšno žalost je povzročila smrt njegovega prijatelja Lazarja. (Janez 11:33–35)

Po drugi strani pa nekateri ne pričnejo žalovati takoj – še zlasti če je do smrti prišlo nepričakovano. »Zdelo se mi je, da so mi občutki otopeli,« se spominja Katja. »Nekaj časa nisem mogla normalno živeti.« Ob izgubi brata oziroma sestre je takšen odziv precej običajen. »Samomor je pretresljiv dogodek,« je za Prebudite se! povedala doktorica Whitova, »najprej se je treba spoprijeti s šokom in šele nato z žalostjo. Nekateri ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s tem, da pomagajo drugim, skušajo svojce umrlega navesti na to, da bi jokali in žalovali, ko na to še niso pripravljeni. Še vedno so otopeli in v šoku.«

Sprejeti dejstvo, da tvojega brata oziroma sestre ni več, zahteva čas, in glede na to, kar se je zgodilo, je to povsem razumljivo. »Naša družina je kakor vaza, ki se je razbila, nato pa  po koščkih zopet spravila skupaj,« pravi Klemen. »Zdaj je videti, da težje prenašamo celo manjše pritiske.« Da bi se lažje spoprijel z razmerami, poskusi naslednje:

▪ Naredi si seznam tolažilnih biblijskih stavkov in jih preberi najmanj enkrat na dan. (Psalm 94:19)

▪ Pogovori se s kom, ki je sočuten in mu zaupaš. Če boš spregovoril o svoji stiski, ti bo morda odleglo. (Pregovori 17:17)

▪ Poglobljeno premišljuj o biblijski obljubi glede vstajenja. (Janez 5:28, 29)

Morda ti bo koristilo, če boš vsaj nekaj časa pisal dnevnik, saj si boš tako lažje pridobil pravilen pogled na žalost. Zakaj si ne bi pri tem pomagal s spodnjim okvirjem?

Bodi prepričan, da »je Bog večji od našega srca in ve vse«. (1. Janezovo 3:20) On bolje od vsakega človeka pozna dejavnike in okoliščine, ki so morda prispevali k hudi stiski tvojega brata oziroma sestre. Pozna tudi tebe – bolje kot se sam poznaš. (Psalm 139:1–3) Zato si lahko prepričan, da razume, kaj doživljaš. Kadar se ti zdi, da te je žalost povsem prevzela, se spomni besed iz Psalma 55:22: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.«

Tolažba za tiste, ki žalujejo

Za več informacij, kako se spoprijeti s smrtjo ljubljenega človeka, glej brošuro Ko vam nekdo, ki ga imate radi, umre. Izdali Jehovove priče.

[Podčrtni opombi]

V RAZMISLEK

▪ S kom bi lahko govoril, kadar se ti zdi, da si čustveno na tleh?

▪ Kako si lahko v oporo mladostniku, ki žaluje?

[Okvir na strani 20]

To, da svoje misli izliješ na papir, ti lahko zelo pomaga pri spoprijemanju z žalostjo. S tem v mislih dokončaj naslednje stavke in odgovori na vprašanja.

▪ Trije prijetni spomini na mojega brata oziroma sestro so:

1 ․․․․․

2 ․․․․․

3 ․․․․․

▪ To si želim, da bi lahko povedal bratu ali sestri, ko je bil oziroma je bila še živa:

․․․․․

▪ Kaj bi povedal mlajšemu otroku, ki se obtožuje za smrt svojega brata ali sestre?

․․․․․

▪ Kateri od naslednjih svetopisemskih ­stavkov ti je v največjo tolažbo in zakaj?

□ »Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje.« (Psalm 34:⁠18)

□ »On ne zaničuje nesrečnikove stiske niti se mu ta ne gnusi. Pred njim ne skriva ­obličja in sliši, ko ga kliče na pomoč.« (Psalm 22:24, NW )

□ »Prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov [Jezusov] glas in ­prišli ven.« (Janez 5:28, 29)