Mnogoteri čudeži koruze

HARLIN je bil še pred nekaj leti pridelovalec koruze na področju Finger Lakes v ameriški zvezni državi New York. Vedno je užival, ko je prijateljem in obiskovalcem pojasnjeval nekatere od čudežev koruze. Uredništvo Prebudite se! ga je povabilo, naj tudi našim bralcem pove nekaj o koruzi. Poleg tega si bomo pogledali tudi druga dejstva o tej neverjetni rastlini. Od kod denimo izvira? Kako se je razširila po svetu? Za kaj vse se uporablja? Osredinimo se sedaj na nekatere čudeže koruze, ki nam jih je opisal Harlin.

Koruza vam »sporoča«, kaj potrebuje

»Zame je koruza plod umetnosti in genialne matematike. Vse – od listov do posameznega zrna na storžu – je narejeno po natančnem vzorcu, ki je estetskega videza. Poleg tega rastlina med rastjo z vami ‚govori‘. Pove vam, kdaj jo muči žeja oziroma kdaj ima premalo hranil. Dojenček joka, kadar kaj potrebuje, koruza pa med rastjo podobno kot številne druge rastline izraža svoje potrebe z vidnimi znaki, kot sta barva in oblika lista. Pomembno je, da vemo, kaj ti znaki pomenijo.

 Škrlatne lise na listih morda kažejo na pomanjkanje fosfata. Drugi znaki lahko nakazujejo na pomanjkanje magnezija, dušika ali kalijevega karbonata. Poljedelec prav tako lahko opazi, ali ima njegova koruza kakšno bolezen oziroma ali so ji naškodile kemikalije.

Kakor vsi drugi pridelovalci koruze sem tudi jaz sadil spomladi, ko seme zaradi tople zemlje lahko začne kaliti. Ko je po štirih do šestih mesecih moja koruza dokončno zrastla, je bila visoka približno dva metra.

Koruza raste v fazah, te pa lahko določimo tako, da preštejemo njene liste. Ko je v fazi petih listov, postanejo njene kemijske in »matematične« sposobnosti zelo očitne. Najprej korenine naredijo temeljito analizo zemlje. Pridobljene informacije so temelj za nadaljnjo rast, saj se s tem določi optimalna debelina storža, ki se meri po številu vdolžnih vrst zrnja. Nadaljnja analiza zemlje, ki se opravi med fazo 12 in 17 listov, rastlini pomaga določiti optimalno število zrn, ki bodo zrasla na storžu. Enostavno rečeno: vsaka rastlina nekako preračuna, kako zemljo kar najbolje izkoristiti, da bi bili rezultati čim boljši. Nadaljnji čudež koruze pa se skriva v njenem kompleksnem sistemu razmnoževanja.«

Socvetje, prašnice in pestiči

»Vsaka koruza ima tako moške kot ženske cvetove. Metlica na vrhu stebla je moško socvetje. Vsako takšno socvetje ima okoli 6000 prašnic, iz katerih se sprosti na milijone pelodnih zrn. Te veter ponese do bližnjih rastlin, da oplodijo jajčne celice znotraj še nerazvitih storžev. Jajčne celice so varno skrite pod krovnimi listi.

Kako pa se pelod prebije skozi varovalne krovne liste do jajčnih celic? Lahko bi rekli, da si pomaga z mehkimi belkastimi pestiči oziroma laski, ki visijo z vrha neolupljenega koruznega storža. Vsak storž ima na stotine teh pestičev. Če boste enemu od laskov sledili do konca, boste prišli do plodnice, v kateri so jajčne celice. En lasek pomeni eno jajčno celico. Iz vsake jajčne celice pa se razvije po eno koruzno zrno.

Vidni konci pestičev, ki visijo z vrha storža in valovijo v vetriču, imajo brazde, na katere se prilepijo pelodna zrna, ki jih s seboj prinaša veter. Ko se pelodno zrno ujame na izpostavljeni del pestiča, vzkali in skozi pestič požene cevko, podobno korenini, da oplodi jajčno celico.

Manjkajoča zrna kažejo na to, da nekateri pestiči niso bili oprašeni, morda zato, ker niso pravočasno zrastli. Vzrok za to je lahko suha zemlja. Če poljedelec pozna simptome, lahko ponavadi kaj ukrene, da odpravi težavo in izboljša pridelek – če ne tega, pa vsaj naslednjega. Sam sem pridelek izboljšal tako, da sem izmenoma sadil koruzo in sojo. Soja je stročnica, ki zemljo obogati z dušikom in je koruzna vešča (škodljiva gosenica) ne napada. *

Zmeraj mi je v velik užitek gledati, kako se prazno polje postopoma odene v zeleno barvo ter nam nato podari obilico hrane, vse to pa tako tiho, čisto in lepo. Trdno sem prepričan, da je koruza prav kakor vse druge rastline čudo stvarstva. Vendar pa je znanje, ki sem si ga do sedaj pridobil o koruzi, kakor kaplja v morje.«

 Ali so vam Harlinove besede vzbudile radovednost in bi se radi seznanili še z drugimi dejstvi o tej neverjetni rastlini? Preberite si nekaj o njeni preteklosti in o tem, kako vsestransko je uporabna.

Iz Mehike v širni svet!

Pridelovanje koruze se je pričelo v Ameriki, najverjetneje v Mehiki, in se od tam razširilo drugod po svetu. Ljudstva, ki so živela v Peruju pred Inki, so častila boginjo koruze. To boginjo je krasila krona iz koruznih storžev, ki so z vseh strani obdajali njeno glavo kakor sončni žarki. Naravoslovni pisec Joseph Kastner je o ameriških Indijancih napisal: »[Koruzo] so častili kot nekaj, kar so naredili bogovi, kot nekaj, iz česar je bil narejen sam človek [. . .]. Njena pridelava je bila zelo poceni – ena sama rastlina je dala človeku dovolj hrane za cel dan.« Domačini so svoji prehrani dodali tudi fižol, kar je še danes razširjeno med Latinskoameričani.

Evropejci so koruzo odkrili leta 1492, ko je raziskovalec Krištof Kolumb stopil na otoke v Karibskem morju. Kolumbov sin Ferdinand je napisal, da je njegov oče opazil žito, »ki so ga imenovali koruza, najbolj okusno pa je, če je kuhano, pečeno ali zmleto v moko«. Kolumb je seme vzel domov in koruza je, kot je napisal Kastner, »do srede 16. stoletja že rastla v Španiji, pa tudi v Bolgariji in Turčiji. Trgovci s sužnji so koruzo ponesli v Afriko [. . .]. Možje [portugalskega raziskovalca Ferdinanda] Magellana pa so mehiško seme pustili na Filipinih in v Aziji.« Pridelava koruze se je drastično dvignila.

Danes je koruza drugi največji žitni pridelek na svetu, prekaša jo le pšenica. Na tretjem mestu je riž. Ti trije glavni pridelki nahranijo večino človeštva, da o živini sploh ne govorimo.

Koruze je, tako kot drugih trav, veliko vrst. Samo v Združenih državah Amerike je poimenovanih več kot 1000 sort, med katere spadajo tudi hibridi. Zrastejo različno visoko, od približno 60 centimetrov do vrtoglavih 6 metrov! Tudi dolžina storžev je različna. Nekateri so dolgi le 5 centimetrov, drugi pa neverjetnih 60 centimetrov. V neki knjigi o latinskoameriški kuhinji piše, da imajo nekatere današnje sorte južnoameriške koruze velikanske storže mandljaste oblike s ploščatimi zrni, dolgimi okoli 2,5 centimetra in skoraj toliko tudi širokimi.

Obstajajo tudi različne barve koruze. Zrna so lahko rumena, rdeča, modra, rožnata ali črna. In nekateri storži so zaradi zrnja videti, kakor da imajo obroče, madeže ali celo proge. Ni čudno, zakaj takšni barviti koruzni storži včasih ne pristanejo v loncu, temveč postanejo privlačno okrasje.

Vsestransko žito

Vse te najrazličnejše sorte koruze spadajo v šest glavnih skupin: zobanka, trdinka, škrobnata koruza, sladka koruza, voščenka in pokovka. Sladka koruza zavzema le majhen delež v celotni pridelavi koruze. Sladka je zaradi napake v pretvorbi škroba v sladkor; v škrob se namreč pretvori manj sladkorja kot je normalno. V svetovnem merilu se več kot 60 odstotkov pridelka koruze porabi za krmo, nekaj manj kot 20 odstotkov pa za prehrano ljudi. Preostalih 20 odstotkov je namenjenih industriji oziroma za seme. Seveda se razmerja razlikujejo od države do države.

Koruza je vsestransko uporabna. To žito oziroma njegove dele lahko najdemo v skoraj vseh proizvodih – od lepila do majoneze in od piva do plenic. Koruza je našla svoje mesto celo v industriji goriva (četudi je ta sporna), saj iz nje pridobivajo etanol. Vsekakor pa zgodba o tej neverjetni in vsestranski rastlini še zdaleč ni končana.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 11]

Hibridna koruza

V mnogih deželah poljedelci ponavadi pridelujejo hibride koruze, in sicer zaradi visokega donosa. Hibridne sorte, večinoma zobanke, dobijo z nadzorovanim križanjem in žlahtnjenjem rastlin, ki imajo zaželene lastnosti. Vendar morajo zaradi tega pridelovalci za vsako setev kupiti novo seme. Zakaj? Rastline, ki zrastejo iz semena predhodnega hibridnega posevka, morda niso več enako kakovostne, poleg tega pa imajo manjši donos.

[Sliki na strani 10]

Po svetu obstaja na stotine sort koruze

[Vir slike]

Courtesy Sam Fentress

Courtesy Jenny Mealing/flickr.com