Roboti – kako zmogljivi so danes?

JEZIK PREDVAJANJA:

Roboti – kako zmogljivi so danes?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JAPONSKE

ROBOTI. Na kaj pomislite, ko slišite to besedo? Nekateri ljudje imajo robote za prijateljske in dobrohotne partnerje oziroma pomočnike. Drugi se zaradi njih počutijo ogrožene, saj menijo, da gre za nadpovprečno inteligentne stroje, ki bodo morda nekega dne nadomestili ljudi. Za številne druge pa roboti niso del resničnega življenja, ampak so znanstvena fantastika.

Kako je z roboti danes? Po ocenah neke raziskave, ki jo je leta 2006 objavilo Mednarodno združenje za robotiko, se po svetu uporablja skoraj milijon industrijskih robotov in od teh jih je skoraj polovica v Aziji. Zakaj tolikšna potreba?

Kaj roboti počnejo

Zamislite si delavca, ki je vedno v službi, se nikoli ne pritožuje in zmore neutrudno delati 24 ur na dan, sedem dni na teden. Da, industrijski roboti počnejo prav to, ko množično proizvajajo avtomobilske dele, električne naprave in gospodinjske pripomočke. Roboti imajo tudi ustrezno ime, ki prihaja iz češke besede robota, kar pomeni »prisilno delo«. Po nekih ocenah je leta 2005 v avtomobilski industriji prišel na vsakih 10 delavcev 1 robot!

Roboti pa se ne uporabljajo več samo v tovarnah. Sedaj so opremljeni denimo s programom za prepoznavanje glasu, giroskopi, sistemom za brezžični prenos podatkov, globalnim navigacijskim sistemom in z vrsto senzorjev, med drugim za zaznavanje toplote, pritiska, ultrazvoka, kemičnih spojin in sevanja. Roboti so sedaj zmogljivejši in bolj vsestranski kakor kdaj prej in opravljajo naloge, ki so še pred nekaj leti veljale za nemogoče. Premislite o nekaterih primerih.

Storitve. V neki bolnišnici v Veliki Britaniji lekarniški robot z mehanskimi rokami v nekaj sekundah vzame in izda zdravilo. Ameriška poštna služba ima množico robotov, ki pošiljke sortirajo, dvigujejo in zlagajo v predale. Roboti z roko v obliki kače lahko dosežejo utesnjene prostore (denimo notranjost letalskega krila), kjer opravljajo preglede ali popravila.

Družba. V nekem domu za ostarele na Japonskem starejši oskrbovanci izmenoma ljubkujejo robota, ki je videti kot prikupen kosmat tjulnji mladiček. Robotski tjulenj se odziva na dotik, svetlobo, zvok, temperaturo in celo na to, kako ga kdo drži. Posnema lahko vedenje živali ter se odziva tako, da mežika z očmi, maha s plavutmi in se oglaša. Pravijo, da ta robotski tjulenj zadovoljuje temeljno človekovo potrebo po družbi, in ga uporabljajo kot eno od oblik terapije.

Medicina. Robot s tremi rokami se sklanja nad pacientom. Nekaj metrov stran kirurg gleda skozi iskalo velike konzole in opazuje pacientovo srce v tridimenzionalni obliki. Kirurg nadzoruje robotove roke, ko ta reže in šiva, da bi popravil okvaro srčne zaklopke. Ker so gibi robota skrajno natančni, ta sistem omogoča minimalno invazivno operacijo, zaradi česar telo doživi manjšo travmo, pacient izgubi manj krvi in hitreje okreva.

Gospodinjstvo. Samo pritisnete na gumb in že ploščat okrogel robot začne sesati tla. Robot odprte prostore čisti v širokih spiralah, njegova pot poteka ob stenah, sčasoma pa se »nauči« razporeditve sobe. Zazna stopnice in se jim ogne. Robot se samodejno ustavi, ko konča čiščenje, in se sam vrne na polnilno mesto. Trenutno je v uporabi več kot dva milijona teh robotov sesalnikov.

Vesolje. Šestkolesni mobilni robot Spirit raziskuje površino Marsa. Z znanstvenimi orodji in inštrumenti, ki so pritrjeni na njegovo roko, preiskuje sestavo prsti in kamenja. Spirit je s fotoaparati, s katerimi je opremljen, posnel čez 88.500 slik Marsa, med drugim njegovo površino, kraterje, oblake, peščene viharje in sončne zahode. Je eno od robotskih vozil, ki so trenutno na odpravi na Marsu.

Reševalne akcije. Reševalni roboti v velikosti košarkarske žoge so iskali preživele pod razbeljenimi in kadečimi se razbitinami zvitih jeklenih drogov in razbitega betona zrušenih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Odtlej so te modele še bolj izpopolnili, eden od njih je prikazan spodaj.

Podvodni svet. Znanstveniki s samoupravnimi podvodnimi vozili raziskujejo še zadnje neraziskano področje na zemlji – ocean. Ta robotska vozila so brez posadke in imajo lastni pogon. Med dejavnosti pod vodo spadajo tudi reševalne akcije, pregledovanje telekomunikacijskih kablov, zasledovanje kitov ter odkrivanje in odstranjevanje podvodnih min.

Koliko so podobni ljudem?

Človek že stoletja sanja o tem, da bi naredil humanoida, robota, ki bi bil podoben človeku. Toda s tehničnega vidika so te sanje visokoleteče! »Zapletenost izdelave superračunalnikov, gradnje nebotičnikov ali celo načrtovanja celih mest kar zbledi v primerjavi z nalogo, da bi stroje opremili z motoričnimi sposobnostmi, kakršne ima človek, umetnim vidom, vohom, sluhom in tipom, poleg tega pa z vsaj približno takšno inteligenco, kakršno ima človek,« piše v reviji Business Week.

Kot primer si denimo poglejmo navidez preprosto nalogo – izdelava človeku podobnega robota, ki bi znal hoditi. Do tega neverjetnega tehničnega dosežka so japonski inženirji prišli septembra 1997, po 11 dolgih letih temeljitega raziskovanja in izboljšav (in po tem, ko so porabili na milijone dolarjev). Odtlej so človeku podobne robote razvili do te stopnje, da se lahko vzpenjajo po stopnicah, tečejo, plešejo, nosijo stvari na pladnju, potiskajo voziček in se celo sami poberejo s tal, če padejo!

Kako bo z roboti v prihodnosti?

Kakšna je prihodnost robotov? V ameriški vesoljski agenciji (NASA) trenutno razvijajo »robonavta«, človeku podobnega robota, ki bi znal opravljati nevarne naloge v vesolju. Bill Gates, slavni vodja revolucije osebnih računalnikov, pravi, da bodo »roboti [verjetno] igrali pomembno vlogo pri ponujanju fizične pomoči in celo pri tem, da bodo delali družbo ostarelim«.

Podobno je japonska vlada v svojem poročilu predstavila vizijo družbe, v kateri naj bi leta 2025 roboti živeli skupaj z ljudmi ter bi delali kot negovalci, pomagali pri vzgoji otrok in opravljali gospodinjska dela. Raziskovalci upajo, da si bodo do leta 2050 lahko ogledali nogometno tekmo, v kateri bo moštvo robotov premagalo moštvo ljudi. Poleg tega upajo, da bodo v nekaj desetletjih razvili naprave, ki bodo prekašale človeške možgane.

Naj so takšne napovedi še tako drzne, pa v zvezi z njihovo uresničitvijo niso vsi tako optimistični. Jordan B. Pollack, raziskovalec umetne inteligence, je glede tehničnih izzivov, s katerimi se srečujejo, dejal: »Docela podcenjujemo to, kako dober programer je mati narava.«

Koliko bodo robote še izpopolnili, bo pokazal čas. Toda nekaj je gotovo: sposobnost izkazovati ljubezen, modrost, pravičnost in moč bodo vedno premogli samo ljudje. Zakaj? V Bibliji jasno piše, da je bil le človek, v nasprotju z drugimi živimi bitji, narejen po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:27) Ljudje niso brezčutni računski stroji. So bitja s svobodo voljo, ki imajo vest in so sposobna častiti Boga. Naj nas to dejstvo spodbudi, da bi se približali našemu Stvarniku, Bogu Jehovu! (Jakob 4:8)

[Navedbe virov slik na strani 16]

Courtesy Aaron Edsinger

Courtesy OC Robotics

[Navedbe virov slik na strani 17]

Courtesy AIST

Courtesy iRobot Corp.

[Navedbe virov slik na strani 18]

Zgoraj: NASA/JPL-Solar System Visualization Team; levo: NASA/JPL/Cornell University

Greg McFall/NOAA/Gray’s Reef National Marine Sanctuary

[Navedba vira slike na strani 19]

PREBUDITE SE!