V NEKEM filmu, ki so ga predvajali pred leti, se pojavi prizor, v katerem mlad moški stoji ob grobu nekoga, ki ga je imel rad. »Mama je vedno govorila, da je umiranje del življenja,« reče. Potem ko kamera na kratko pokaže nagrobnik, doda: »Želim si, da ne bi bilo tako.«

Takšno mišljenje odseva čustva milijard ljudi, ki so izgubili koga od svojih dragih. Kako strašen sovražnik je smrt! Vendar Bog obljublja: »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« (1. Korinčanom 15:26) Toda zakaj umiramo, če je videti, da bi lahko živeli neskončno? Kako bo smrt uničena?

V Bibliji glede Boga Jehova, našega Stvarnika, piše: »Njegovo delo je popolno.« (5. Mojzesova 32:4; Psalm 83:18) Prvi človek Adam je bil ustvarjen popoln in bi lahko živel večno v Edenu, zemeljskem raju, kamor ga je postavil Bog. (1. Mojzesova 2:7–9) Zakaj je Adam izgubil ta rajski dom, se postaral in umrl?

Enostavno povedano: Adam ni poslušal zapovedi, naj ne jé sadov z določenega drevesa. Bog ga je jasno posvaril, da bo kaznovan, če bo jedel z njega. Rekel je: »Gotovo zapadeš smrti.« (1. Mojzesova 2:16, 17, poudarili mi.) Adam in njegova žena Eva nista ubogala te zapovedi, zato ju je Bog izgnal iz Edena. Bog je nemudoma ukrepal iz tehtnega razloga. V Bibliji piše: »Da [Adam] ne iztegne roke svoje ter ne vzame tudi od drevesa življenja [ki je raslo v vrtu], in bi jedel in živel vekomaj.« (1. Mojzesova 3:1–6, 22)

Adam in Eva sta umrla, ker nista ubogala. Toda zakaj se vsi njuni potomci postarajo in umrejo? Ker so od Adama podedovali greh, greh pa je povzročil, da so nepopolni in da umirajo. V Bibliji je pojasnjeno: »Po enem človeku [Adamu] [je] na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Kot smo prej brali, bo smrt uničena – da, odstranjena bo za vedno! (1. Korinčanom 15:26) Toda kako? Biblija razloži: »Zaradi enega dejanja opravičenja [so bili vsakršni ljudje] razglašeni za pravične za življenje.« (Rimljanom 5:18) Zaradi česa je torej mogoče priti do pravičnega položaja pred Bogom in do večnega življenja?

Zaradi tega, kar je Bog storil, da bi odpravil greh, ki so ga od prvega človeka Adama podedovali vsi ljudje. V Bibliji je pojasnjeno: »Dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 6:23) O tem, kar je Bog storil za to, da bi bili ljudje razglašeni za pravične za življenje, je Jezus rekel: »Bog je namreč svet [človeštvo] tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16)

Pomislite, kako močno nas ljubi Bog. Ljubi pa nas tudi njegov Sin Jezus Kristus, ki je toliko pretrpel za nas. Apostol Pavel je napisal: »Božji Sin [. . .] me je ljubil in dal samega sebe zame.« (Galačanom 2:20) Zakaj pa je bil Jezus edini človek, ki je lahko dal »svojo dušo kot odkupnino« za nas in nas tako rešil pred pogubnimi posledicami greha? (Matej 20:28)

Samo Jezus je lahko dal svojo dušo kot odkupnino, ker je bil on edini človek, ki ni podedoval greha od prvega človeka Adama. Zakaj ne? Ker je bilo Jezusovo življenje iz nebes čudežno preneseno v maternico device Marije. Torej je bil njen sin »sveto, Božji Sin«, kakor je rekel angel Mariji. (Luka 1:34, 35) Zato se Jezus imenuje »zadnji Adam« in zato ni podedoval greha od »prvega človeka, Adama«. (1. Korinčanom 15:45) Jezus je kot brezgrešen človek tako lahko žrtvoval sebe »v ustrezno  odkupnino« – njegovo življenje je ustrezalo oziroma je bilo enako nekdaj popolnemu, brezgrešnemu življenju prvega človeka Adama. (1. Timoteju 2:6)

Bog nam je z odkupnino omogočil, da lahko dobimo to, kar je prvi Adam izgubil, namreč večno življenje na rajski zemlji. Velika večina človeštva bo morala, da bi prejela ta blagoslov, vstati od mrtvih. Kako čudovit obet! Toda ali je to prelepo, da bi bilo resnično?

Ali bi bilo pretežko verjeti, da ima Bog Jehova, ki je ustvaril življenje, moč še enkrat ustvariti človeka, ki je že obstajal? Razmislite o spočetju oziroma o sposobnosti zanositve, ki jo je Bog dal prvi ženski. »Adam je spal s svojo ženo Evo« in približno devet mesecev kasneje se je rodil povsem razvit otrok, ki jima je bil podoben. (1. Mojzesova 4:1, NW) Proces, ki je pripeljal do tega, da se je v Evini maternici razvil otrok, še vedno velja za čudež, ki ga človek ne more povsem doumeti! (Psalm 139:13–16)

Rojstvo je na splošno nekaj samoumevnega, saj se dnevno rodi več stotisoč otrok. Vendar pa se mnogim še vedno zdi nemogoče, da bi lahko človek, ki je umrl, znova živel. Ko je Jezus ljudem, ki so objokovali smrt neke deklice, rekel, da deklica ni umrla, temveč da spi, »so se mu začeli posmehovati«, ker so vedeli, da je umrla. Toda Jezus je umrli deklici dejal: »Vstani!« Deklica je »v hipu vstala in začela hoditi«. Poročilo pravi: »Pri priči so bili od velikega navdušenja vsi iz sebe.« (Marko 5:39–43; Luka 8:51–56)

Jezus je ob neki drugi priložnosti prosil, naj odmaknejo kamen, ki je bil prislonjen k votlini, v kateri je bil pokopan njegov dragi prijatelj Lazar. Lazarjeva sestra Marta je temu ugovarjala: »Gotovo zaudarja, saj je že četrti dan.« Toda kakšno veselje je zavladalo, ko je Jezus obudil Lazarja! (Janez 11:38–44) Mnogi so slišali za Jezusove čudeže. Ko je bil Janez Krstnik v zaporu, so mu njegovi učenci poročali o tem, kaj Jezus dela: »Mrtvi vstajajo.« (Luka 7:22)

Zakaj je Jezus delal takšne čudeže, ko pa so tisti, ki jih je obudil, kasneje zboleli in znova umrli? S tem je dokazal, da lahko ljudje dobimo nazaj in tudi bomo dobili to, kar je prvi Adam izgubil – večno življenje na rajski zemlji. Jezus je s tem, da je obujal mrtve, pokazal, da bodo milijoni navsezadnje »podedovali zemljo in večno prebivali na njej«. (Psalm 37:29, NW)

Na srečo smo lahko med tistimi, ki imajo veličasten obet na večno življenje, če smo »vdan[i] Bogu«. Takšna vdanost, kot piše v Bibliji, »obljublja življenje, sedanje in prihodnje«. To »prihodnje« življenje se imenuje tudi »življenje, ki se mu res lahko reče življenje,« in »pravo življenje«. (1. Timoteju 4:8; 6:19; The New English Bible)

Poglejmo si, kakšno bo to pravo življenje, prihodnje življenje v pravičnem novem svetu.