Tam, kjer reka teče nazaj

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KAMBODŽE

ALI ste že kdaj videli reko, ki teče nazaj? Ali pa morda gozd, ki je polovico leta pod vodo? Ali ste vedeli, da obstaja kraj, kjer ljudje živijo v plavajočih hišah, ki jih preselijo drugam, ko se vodna gladina zniža? »Nemogoče,« boste morda rekli. Mogoče pa boste svoje mnenje spremenili, ko boste obiskali Kambodžo ob monsunu oziroma v deževnem obdobju.

Tu se od sredine maja do konca oktobra jasno dopoldansko nebo vsak dan stemni in popoldan na zemljo lije kot iz škafa. Po do tedaj suhih in prašnih tleh prične dreti voda, reke pa prestopijo svoje bregove.

Zakaj prične reka teči nazaj?

Poglejte sedaj na zemljevid na naslednji strani in poiščite točko, kjer se v mogočno reko Mekong izliva reka Tonle Sap. Njuno vodovje se združi v en sam tok, nato pa se kmalu razdeli na večjo reko Mekong in manjšo Bassac. Ti zatem tečeta proti jugu skozi Vietnam in oblikujeta velikansko delto Mekonga.

Kmalu po pričetku deževnega obdobja so nižja področja delte že poplavljena. Naraščajoča voda napolni pritoke, ki so v sušnem obdobju presahnili. Ob nadaljnjem monsunskem deževju se reka Tonle Sap obrne in prične namesto proti jugu teči proti severu. Tako poplavljajoča reka teče nazaj in se na koncu zlije v jezero Tonle Sap.

Jezero leži na nizki ravnici kakih 100 kilometrov proč od Phnom Penha, glavnega mesta Kambodže. V sušnem obdobju obsega jezero kakih 3000 kvadratnih kilometrov. Toda ob deževnem obdobju voda toliko naraste, da se jezero poveča za štiri- do petkrat in tako postane največje sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji.

Voda zalije riževa polja, ceste, drevesa in vasi. Ribiči, ki so predtem s čolni pluli po komaj meter visoki vodi, sedaj plujejo nad vrhovi dreves tudi do 10 metrov više! Drugod bi tolikšno poplavljanje običajno označili za naravno katastrofo. Toda za Kambodžane je to pogosto blagoslov. Zakaj?

Ko je poplavljanje blagoslov

Ko reka Tonle Sap teče nazaj, se na tleh kotline Tonle Sap nalagajo plasti rodovitnih usedlin. Poleg tega se iz reke Mekong v jezero preseli množica rib, ki se v tem s hrano bogatem okolju drstijo. Pravzaprav jezero Tonle Sap velja za enega najbogatejših virov sladkovodnih rib na svetu. Ko je deževnega obdobja konec, se tako hitro izprazni, da lahko ribiči ribe, ki so se zapletle, včasih pobirajo kar z dreves!

To vsakoletno poplavljanje ustvarja dinamičen ekosistem. Na poplavnem področju rastejo drevesa in drugo rastlinje drugače kakor drugod. Tropska drevesa navadno rastejo počasi, v sušnem obdobju odvržejo listje, v deževnem pa pričnejo na novo poganjati. Toda drevesa na področju Tonle Sapa odvržejo listje šele, ko jih zalijejo poplavne vode. Namesto da bi se ob deževnem obdobju njihova rast pospešila, se upočasni. Toda ko voda upade in se začne sušno obdobje, poženejo poganjke in njihovo listje hitro raste. Ko voda izteče iz jezera, ostane na tleh plast razkrajajočega se listja, ki je nato v sušnem obdobju vir potrebnih hranilnih snovi za drevje in drugo rastlinje.

Življenje v hišah na kolih in na plavajočih ploščadih

Kako pa živijo ljudje? Nekateri prebivalci tega področja si postavijo majhne domove na kolih. Te hišice so v sušnem obdobju tudi do 6 metrov nad zemljo. Toda ko so poplavne  vode najvišje, so njihovi ribiški čolni in velike kovinske kadi, s katerimi včasih prevažajo otroke, prav pred hišnim pragom.

Drugi prebivalci jezera živijo v neke vrste hišah-čolnih, tako da si zgradijo domove na plavajočih ploščadih. Ko se družina poveča, dodajo še eno plavajočo ploščad in tako povečajo svoj dom. Menijo, da je na jezeru kakih 170 plavajočih vasi.

Podnevi so mlajši in starejši na vodi ter s pastmi za ribe in mrežami lovijo ribe. Ko se prične vodna gladina dvigati ali spuščati, lahko preselijo svoj dom tudi za več kilometrov, tako da so blizu novega obrežja oziroma področja, kjer je bogatejši ulov rib. Tako se lahko preselijo tudi cele vasi.

Dolgi kanuji postanejo plavajoče trgovine z živili ali marketi, v katerih lahko vaščani dobijo vse, kar potrebujejo za vsakdanje življenje. Nekateri kanuji so celo javni »avtobusi«. Tudi šola, ki jo obiskujejo nekateri otroci, plava na vodi. Življenje vseh – od rastlin do ljudi – utripa skupaj z vodo. Tako je tam, kjer reka teče nazaj.

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Sušno obdobje

Deževno obdobje

KAMBODŽA

jezero Tonle Sap

reka Tonle Sap

Mekong

PHNOM PENH

Bassac

delta Mekonga

VIETNAM

[Slika na strani 23]

Fant, ki vesla vzdolž reke Tonle Sap

[Sliki na strani 23]

Fotografiji iste vasi med sušnim in deževnim obdobjem

[Navedbe virov slik na strani 23]

Zemljevid: Based on NASA/Visible Earth imagery; fotografiji vasi: FAO/Gordon Sharpless