Šest ključev do uspešnega življenja

ČLOVEK je uspešen takrat, ko udejanja Božja merila in se njegovo življenje sklada z Božjim namenom za človeštvo. V Bibliji piše, da bo človek, ki tako živi, postal »kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči«. (Psalm 1:3, poudarili mi.)

Da, čeprav smo nepopolni in delamo napake, smo lahko v življenju, gledano na splošno, zelo uspešni. Ali vam je ta misel všeč? Če vam je, potem vam lahko šest biblijskih načel, o katerih bomo govorili v nadaljevanju, pomaga doseči ta cilj. Tako boste dobili jasen dokaz, da biblijski nauki zares odsevajo Božjo modrost. (Jakob 3:17)

1. Imejte uravnovešen pogled na denar

»Ljubezen do denarja je [. . .] korenina vsakršnih škodljivih reči, in ker so nekateri negovali takšno ljubezen, so [. . .] si zadali mnogo bolečin.« (1. Timoteju 6:10) Bodite pozorni, da denar sam po sebi ni nič napačnega – saj ga vsi potrebujemo, da lahko skrbimo zase in za svojo družino – napačna je ljubezen do denarja. Zaradi takšne ljubezni denar postane človekov gospodar oziroma bog.

V prvem članku tega sklopa smo spoznali, da ljudje, ki se ženejo za bogastvo, ker mislijo, da je to ključ do uspeha, pravzaprav živijo v utvari. Poleg tega, da so razočarani, si zadajo še mnogo bolečin. Tako denimo nekateri za bogastvo pogosto žrtvujejo medsebojne odnose z družino in prijatelji. Drugi premalo spijo – če ne zaradi dela, pa zaradi strahu ali skrbi. »Delavcu je spanje sladko, bodisi da je jedel malo ali veliko, bogatašu pa njegovo bogastvo ne da spati,« piše v Propovedniku 5:12, NW.

Denar ni le krut gospodar, temveč je tudi varljiv. Jezus Kristus je govoril o »varljivi moči bogastva«. (Marko 4:19) Če povemo drugače, bogastvo obljublja srečo, vendar dane obljube ne izpolni. Ustvarja le željo po še več. »Kdor ljubi denar, se denarja ne nasiti.« (Propovednik 5:9, SSP [5:10, AC])

Skratka, ljubezen do denarja človeku zada bolečine in ga na koncu pahne v razočaranje, nezadovoljstvo ali celo v kriminal. (Pregovori 28:20) S srečo in uspehom so tesneje povezane radodarnost, pripravljenost odpuščati, moralna čistost, ljubezen in duhovnost.

2. Bodite darežljivi

»Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Kadar občasno komu kaj damo, nas to osreči za kratek čas, če pa gojimo darežljivost, je lahko občutek sreče vedno del nas. Seveda se lahko darežljivost različno kaže. Nekaj najboljšega in pogosto najbolj cenjenega je, če se razdajamo za druge.

Raziskovalec Stephen G. Post je preučil nekaj študij o nesebičnosti, sreči in zdravju. Sklenil je, da je to, da je človek nesebičen in da pomaga drugim, povezano z daljšim življenjem, večjim zadovoljstvom ter boljšim telesnim in duševnim zdravjem, saj med drugim zmanjšuje depresijo.

Še več, tisti, ki velikodušno dajejo skladno s svojimi zmožnostmi, zaradi tega niso nikoli v pomanjkanju. V Pregovorih 11:25 piše: »Radodaren človek bo uspeval; tisti, ki druge poživlja, bo tudi sam poživljen.« (New International Version) Glede na te besede so tisti, ki iskreno dajejo (ki za svojo darežljivost ne pričakujejo povračila), cenjeni in ljubljeni – še zlasti tako nanje gleda Bog. (Hebrejcem 13:16)

 3. Velikodušno odpuščajte

»Velikodušno [si] odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi.« (Kološanom 3:13) Dandanes se ljudje raje maščujejo, kakor pa da bi drugim odpustili. In kakšen je rezultat takšnega ravnanja? Žalitev rodi žalitev in nasilje rodi nasilje.

Vendar se lahko posledice maščevanja kažejo še drugje. V montrealskem časopisu The Gazette je pisalo, da so raziskovalci »opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 4600 ljudi, starih od 18 do 30 let, in ugotovili, [da] bolj ko je človek sovražen, razočaran in zloben«, bolj nezdrava pljuča ima. Pravzaprav so bili pri takšnih ljudeh nekateri škodljivi učinki celo intenzivnejši kot pri tistih, ki kadijo! To, da smo pripravljeni odpuščati, nam ne koristi le pri tem, da imamo boljše medsebojne odnose, temveč je dobro tudi za naše zdravje.

Kako lahko postanete človek, ki je bolj pripravljen odpuščati? Pričnite tako, da se pošteno preiščete. Ali se ne zgodi kdaj, da se drugi zaradi vas razjezijo? Ali jim niste hvaležni, ko vam odpustijo? Zakaj ne bi potem vi drugim velikodušno odpuščali? (Matej 18:21–35) Kar se tega tiče, je pomembno razviti tudi samoobvladanje. Štejte do deset ali se skušajte kako drugače pomiriti. In na samoobvladanje glejte kot na znamenje moči. »Kdor je počasen za jezo, je boljši od mogočnega človeka,« piše v Pregovorih 16:32, NW. »Boljši od mogočnega človeka« – mar to ne kaže na uspeh?

4. Upoštevajte Božja merila

»Povelje GOSPODOVO [je] čisto, razsvetljuje oči.« (Psalm 19:8) Enostavno rečeno, Božja merila nam koristijo – tako telesno, duševno kot tudi čustveno. Med drugim nas varujejo pred škodljivim ravnanjem, na primer uživanjem drog, pijančevanjem, spolno nemoralo in gledanjem pornografije. (2. Korinčanom 7:1; Kološanom 3:5) Takšno škodljivo ravnanje pa lahko vodi v kriminal, revščino, nezaupanje, razpad družine, duševne in čustvene težave in celo prezgodnjo smrt.

 Tisti, ki upoštevajo Božja merila, pa imajo po drugi strani izgrajujoče in zaupne medsebojne odnose, samospoštovanje in notranji mir. V Izaiju 48:17, 18 za Boga piše takole: »Jaz [. . .] te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« Naš Stvarnik nam želi najboljše. Želi nas spremljati po poti resničnega uspeha.

5. Izkazujte nesebično ljubezen

»Ljubezen [. . .] izgrajuje.« (1. Korinčanom 8:1) Ali si lahko predstavljate življenje brez ljubezni? Kako prazno in nesrečno življenje bi to bilo! »Če [. . .] ne bi imel ljubezni [do drugih], ne bi bil nič. [. . .] Ne bi [mi] čisto nič koristilo,« je po Božjem navdihnjenju napisal krščanski apostol Pavel. (1. Korinčanom 13:2, 3)

Tukaj omenjena oblika ljubezni ni ljubezen, povezana s spolnostjo, čeprav ima tudi ta svoje mesto. To je bogatejša, trajnejša ljubezen, ki temelji na Božjih načelih. * (Matej 22:37–39) To ni pasivna ljubezen, ki bi jo človek le prejemal, temveč takšna, ki jo človek kaže, torej aktivna. Pavel je tudi rekel, da je ta ljubezen potrpežljiva in prijazna. Ni ljubosumna, se ne baha oziroma ni ponosna. Nesebično se zanima za dobro drugih in ni zlahka užaljena, temveč odpušča. Takšna ljubezen izgrajuje. Še več, pomaga nam, da uspešno gradimo odnose z drugimi, še zlasti z družinskimi člani. (1. Korinčanom 13:4–8)

Za starše ljubezen pomeni to, da svojim otrokom izkazujejo toplo naklonjenost ter da jim postavljajo jasna na Bibliji temelječa moralna merila in druge smernice glede tega, kako naj se vedejo. Otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, čutijo, da je njihova družina varna in stabilna, poleg tega pa se čutijo resnično ljubljene in cenjene. (Efežanom 5:33–6:4; Kološanom 3:20)

Jack, fant iz Združenih držav Amerike, je odraščal v družini, v kateri so udejanjali biblijska načela. Ko je Jack odšel od doma, je svojim staršem napisal pismo. V njem je med drugim pisalo: »Vedno se trudim upoštevati [biblijsko] zapoved ‚Spoštuj očeta svojega in mater svojo [. . .] da se ti bo dobro godilo‘. (5. Mojzesova 5:16) Zaradi tega lepo živim. In sedaj se bolj kot kdaj prej zavedam, da je to rezultat vajine skrbne in ljubeče vzgoje. Hvala vama za vajino trdo delo in podporo.« Če ste roditelj, kako bi se počutili, če bi dobili takšno pismo? Mar vam ne bi srce poskočilo od veselja?

Načelna ljubezen »se veseli resnice« – duhovne resnice, ki je zapisana v Bibliji. (1. Korinčanom 13:6; Janez 17:17) Naj ponazorimo: Zakonca, ki imata težave, prebereta besede iz Marka 10:9, kjer piše: »Kar je torej Bog združil  [v zakonsko skupnost], naj noben človek ne ločuje.« Sedaj morata preiskati svoje srce. Ali se zares »veseli[ta] resnice«, ki je zapisana v Bibliji? Ali na zakon gledata tako kakor Bog, torej kot na nekaj svetega, in se skladno s tem tudi vedeta? Ali sta se pripravljena potruditi in v duhu ljubezni rešiti svoje težave? Če bosta tako ravnala, potem bosta imela uspešen zakon, ki ju bo osrečeval.

6. Zavedajte se svojih duhovnih potreb

»Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Ljudje imamo v nasprotju z živalmi sposobnost, da cenimo duhovne reči. Zato postavljamo vprašanja: Kaj je smisel življenja? Ali obstaja Stvarnik? Kaj se zgodi z nami, ko umremo? Kakšna prihodnost nas čaka?

Milijone iskrenih ljudi z vsega sveta je ugotovilo, da lahko odgovore na ta vprašanja najdejo v Bibliji. Zadnje vprašanje denimo se nanaša na namen, ki ga ima Bog za človeštvo. Kakšen je ta namen? Bog se je namenil, da bo zemlja raj, za vedno poseljen z ljudmi, ki imajo radi Boga in njegova merila. V Psalmu 37:29 piše: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.«

Jasno je, da naš Stvarnik hoče, da smo uspešni dlje, kot le borih 70 ali 80 let. On hoče, da smo uspešni za vedno! Zato je sedaj čas, da začnete spoznavati svojega Stvarnika. Jezus je rekel: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Ko boste začeli pridobivati to spoznanje in po njem živeti, boste ugotovili, da je »Jehovov blagoslov [. . .] ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine«. (Pregovori 10:22, NW)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 7]

ŠE NEKAJ SMERNIC ZA USPEŠNO ŽIVLJENJE

▪ Imejte zdrav strah pred Bogom. »Strah pred Jehovom je začetek modrosti.« (Pregovori 9:10, NW)

▪ Modro izbirajte prijatelje. »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20)

▪ V ničemer ne pretiravajte. »Pijanec in požeruh obubožata.« (Pregovori 23:21, SSP)

▪ Ne maščujte se. »Nikomur ne vračajte hudega s hudim.« (Rimljanom 12:17)

▪ Marljivo delajte. »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« (2. Tesaloničanom 3:10)

▪ Udejanjajte zlato pravilo. »Vse [. . .], kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12)

▪ Brzdajte svoj jezik. »Kdor bi rad ljubil življenje in videl dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od slabega.« (1. Petrovo 3:10)

[Okvir/slika na strani 8]

LJUBEZEN JE ODLIČNO ZDRAVILO

Zdravnik in pisec Dean Ornish je v eni od svojih knjig napisal: »Iz ljubezni in zaupnosti izvira vse, kar nas dela bolne in kar nas naredi zdrave, kar nam povzroča žalost in kar nas razveseljuje, kar nam zadaja trpljenje in kar nas vodi v ozdravljenje. Če bi kakšno novo zdravilo imelo enak učinek, bi ga skoraj vsak zdravnik v državi priporočal svojim pacientom. Bila bi malomarnost, če ga ne bi predpisal.«

[Okvir/sliki na strani 9]

OD BREZUPNEGA DO USPEŠNEGA ŽIVLJENJA

Milanko, ki živi na Balkanu, se je takrat, ko se je v njegovi domovini pričela vojna, pridružil vojaškim silam. Zaradi njegovih pogumnih dejanj se ga je prijel vzdevek Rambo, kakor se je imenoval neki nasilni filmski junak. Vendar je Milanko v vojski videl veliko pokvarjenosti in hinavščine, zato je bil razočaran. Takole pravi: »Zaradi tega sem podlegel številnim razvadam – vdajal sem se alkoholu, kadil cigarete, užival droge, hazardiral in menjaval spolne partnerke. Bil sem povsem na dnu in nisem videl nobenega izhoda.«

Milanko je v tem kritičnem obdobju svojega življenja pričel brati Biblijo. Ko je bil na obisku pri sorodniku, je pri njem videl revijo Stražni stolp, ki jo izdajajo Jehovove priče. Prebrano mu je bilo všeč in kmalu je pričel s Pričami preučevati Biblijo. Biblijska resnica mu je pomagala najti srečo in postati zares uspešen. »Dala mi je novo moč,« pravi. »Opustil sem vse svoje razvade, spremenil osebnost, se krstil in tako postal Jehovova priča. Sedaj sem blag človek, zato me ljudje, ki me poznajo od prej, ne kličejo več Rambo, temveč Zec, kot so me klicali v otroštvu.«