Ko sonce ne vzide

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FINSKE

 »SONCE vzhaja, sonce zahaja, hiti proti svojemu kraju, kjer vzhaja,« piše v Bibliji. (Propovednik 1:5, SSP) Toda na mnogih področjih nad severnim tečajnikom od sredine novembra do konca januarja ni tako jasno videti sončnega vzhoda in zahoda. Ljudje, ki živijo v teh krajih, nimajo druge izbire, kakor da nekako preživijo dolge temne noči arktične zime.

Dolge noči, čeprav manj izrazite, imajo tudi na področjih južneje od severnega tečajnika. Tako denimo v Sankt Peterburgu v Rusiji, v Helsinkih na Finskem, v Stockholmu na Švedskem in v Oslu na Norveškem – v mestih, ki so od severnega tečajnika oddaljena le kakih 800 kilometrov – traja dnevna svetloba pozimi samo po kakih šest ur.

»Predstava o tem, da je v arktični zimi črno kot v rogu, ni točna,« pravi Ari, ki je preživel otroštvo v Kiruni, švedskem delu Laponske. Večji del dneva prevladuje polmrak. Paula, umetnica, ki živi na finskem delu Laponske, pravi: »Ko je Laponska odeta v sneg, se obarva v pastelne odtenke modre in vijolične barve.«

Temačne zime pa na nekatere ljudi negativno vplivajo. »Sprememba letnega časa in vremenskih razmer name zelo močno vpliva,« je napisal Jan Sibelius, znameniti finski skladatelj. Dodal je: »Pozimi, ko je dan kratek, vselej preživljam obdobje depresije.« Sibelius nikakor ni bil edini, ki je trpel za tako imenovano zimsko depresijo. Že grški zdravnik Hipokrat (ok. 460–ok. 377 pr. n. št.) je bil prepričan, da letni časi vplivajo na razpoloženje ljudi.

Vendar so zimsko depresijo označili za bolezensko stanje šele v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Raziskave so pokazale, da za to sezonsko motnjo razpoloženja (SAD) trpi majhen odstotek severnjakov. Tri- do štirikrat pogostejša je blažja oblika te bolezni, imenovana subsindromska sezonska depresija. Menijo, da tako ali drugače prizadene več sto tisoč ljudi.

Andrej, ki živi v Sankt Peterburgu v Rusiji, pravi: »Počutim se, kakor da bi nenehno spal.« Anniko, ki živi na Finskem, ob nastopu zime preplavijo občutki depresije. Takole pravi: »Včasih se zaradi teme počutim hudo utesnjena, saj ji ne morem nikamor pobegniti.«

Da bi se uspešno spoprijeli z zimsko depresijo, strokovnjaki priporočajo različne ukrepe. Po mnenju nekaterih naj bi bili denimo čimbolj pogosto, kot je le mogoče, zunaj, na dnevni svetlobi. Da to res pomaga, potrjujejo tisti, ki pozimi opravljajo fizično delo na prostem.

Jarmo, ki mu niso tuje zime niti na severu niti na jugu Finske, pravi: »Ko je najtemačnejše, si prižgemo več sveč kakor običajno in imamo prižganih več luči.« Nekaterim prinaša olajšanje svetlobna terapija. Drugi za kratek čas pobegnejo temni zimi tako, da odidejo na počitnice v južnejše kraje. Vendar se slišijo tudi opozorila, da lahko nekatere ljudi po takšnih sončnih počitnicah ob vrnitvi v temno zimo preplavi še večja potrtost.

Naslednji dejavnik, ki ga je vredno upoštevati, je prehrana. V vašem telesu se pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D, toda če je sončne svetlobe premalo, lahko prične tega vitamina primanjkovati. Zato nekateri priporočajo, da pozimi uživate več hrane, ki vsebuje vitamin D, na primer ribe, jetra in mlečne izdelke.

Toda isti dejavniki, zaradi katerih je pozimi temno, zatem povzročijo, da se lahko kopate v sončni svetlobi. Ko zemlja potuje po svoji orbiti, se s svojim mrzlim vrhom postopoma vse bolj nagiba proti soncu. Dnevna svetloba traja vedno dlje, dokler končno ne prevladuje. Tedaj nastopi arktično poletje, obdobje, v katerem lahko uživate v sončni svetlobi celo sredi noči!

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

Večji del dneva prevladuje polmrak.

[Slika na strani 26]

Opoldan sredi arktične zime

[Vir slike]

Dr. Hinrich Bäsemann/Naturfoto-Online

[Slika na strani 26]

Pomanjkanje neposredne sončne svetlobe deluje na mnoge ljudi depresivno.