»NE VEMO natančno, kdaj se je Jezus rodil,« piše v Veliki knjigi o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu. Kljub temu na milijone ljudi po vsem svetu, ki se imajo za kristjane, praznuje Jezusovo rojstvo 25. decembra. Toda v Bibliji tega datuma ni. Ali se je Jezus res rodil decembra?

Čeprav Biblija ne omenja, kdaj točno se je Jezus rodil, pa vsebuje informacije, ki kažejo, da se ni rodil decembra. Poleg tega lahko iz svetnih virov izvemo, zakaj je bil za praznovanje Jezusovega rojstva izbran ravno 25. december.

Jezus se je rodil v judejskem mestu Betlehem. Iz Lukovega evangelija izvemo: »V tem istem kraju pa so pastirji bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede.« (Luka 2:4–8) To ni bilo nič nenavadnega. »Črede so morale večji del leta preživeti na prostem,« piše v knjigi Daily Life in the Time of Jesus. Toda ali bi lahko bili pastirji v mrzli decembrski noči s svojimi čredami zunaj? V isti knjigi piše: »[Črede] so zimo preživljale pod streho; in že samo iz tega se lahko vidi, da je malo verjetno, da bi bil tradicionalni datum božiča, ki je pozimi, pravi, saj v evangeliju piše, da so bili pastirji zunaj.«

Ta sklep je v skladu s še eno podrobnostjo v poročilu Lukovega evangelija: »Tiste dni pa je cesar Avgust izdal odredbo, da naj se popiše ves obljudeni svet (ta prvi popis je bil takrat, ko je bil v Siriji deželni upravitelj Kvirinij). Tako so vsi ljudje odpotovali vsak v svoj rodni kraj, da bi se tam dali popisat.« (Luka 2:1–3)

Cesar Avgust je verjetno odredil popis prebivalstva zato, da bi dobil podatke, potrebne v zvezi z obdavčevanjem in vojaško obveznostjo. Zaradi te odredbe je morala Marija kljub visoki nosečnosti s svojim možem oditi na kakih 150 kilometrov dolgo pot iz Nazareta v Betlehem. Razmislimo sedaj malce o tem. Ali je verjetno, da bi Avgust, ki se je sicer redko vmešaval v delovanje krajevnih oblasti, pričakoval od ljudi, ki so se že tako ali tako nagibali  k uporu, da bodo tako daleč potovali pozimi?

Vredno je upoštevati tudi dejstvo, da je večina zgodovinarjev in biblijskih učenjakov prepričana, da se Jezus ni rodil 25. decembra. Takšne informacije boste nedvomno lahko našli tudi v kateri od enciklopedij, ki so vam na voljo. V Our Sunday Visitor’s Catholic Encyclopedii piše: »Učenjaki se na splošno strinjajo, da se Jezus ni rodil 25. decembra.«

Petindvajseti december je bil za datum Jezusovega rojstva izbran nekaj stoletij po Jezusovi smrti. Zakaj? Številni zgodovinarji pravijo, da so v obdobju, ki so ga pozneje izbrali za čas božiča, v resnici obhajali poganska praznovanja.

Na primer, v že omenjeni Veliki knjigi o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu piše: »S tem ko so božič premaknili na 25. december, so prekrili obdobje okrog zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, kar je seveda močno odzvanjalo v vseh znanih predkrščanskih kulturah sveta. Stari Rimljani, ki so imeli pod svojo oblastjo tudi naše kraje, so vsako leto 25. decembra praznovali rojstni dan ‚nepremaganega Sončnega boga‘, Dies natalis Solis invicti. Ta poganski praznik je Cerkev pokristjanila s tem, da ga je nadomestila s krščanskim božičem.«

V The Encyclopedii Americani pa piše: »Razlog, zakaj so za božič določili 25. december, je nekako nejasen. Toda najbrž je bil ta dan izbran zato, ker ustreza poganskim praznovanjem, ki so jih obhajali ob zimskem solsticiju, ko se začnejo dnevi daljšati in so slavili ‚ponovno rojstvo sonca‘. [. . .] V tem času so potekale tudi rimske saturnalije (praznik, posvečen Saturnu, bogu poljedelstva, in obnovljeni moči sonca).« K tem praznikom sta navadno spadala spolna razuzdanost ter neobvladano in bučno veseljačenje. Zanimivo je, da vse to tudi danes marsikdaj spremlja praznovanje božiča.

Nekateri menijo, da bi kristjani morali praznovati rojstni dan Jezusa Kristusa ne glede na to, kdaj se je v resnici rodil. Po njihovem mnenju mu s tem praznikom na primeren način izkazujejo čast, če ga le dostojanstveno obhajajo.

V Bibliji je Jezusovo rojstvo prav zares pomemben dogodek. Beremo lahko, da se je takrat nenadoma pojavila množica angelov in veselo hvalila Boga z besedami: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir med ljudmi, ki jih on priznava.« (Luka 2:13, 14) Vendar ne bi smeli spregledati, da Biblija niti ne namigne, da bi ta dogodek morali praznovati. Izrecno pa nam zapoveduje, naj se slovesno spominjamo Jezusove smrti, kar Jehovove priče delamo enkrat letno. (Luka 22:19) To je en način, s katerim lahko izkažemo čast Jezusu.

Jezus je zadnji večer svojega človeškega življenja rekel: »Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (Janez 15:14) Dejal je tudi: »Če me ljubite, boste izpolnjevali moje zapovedi.« (Janez 14:15) Jasno je, da ne moremo bolje izkazati časti Jezusu Kristusu kakor tako, da spoznavamo njegove nauke in po njih tudi ravnamo v svojem življenju.