Ali nam zmanjkuje vode?
Ali nam zmanjkuje vode?
Neki uzbeški pregovor pravi: »Če ti zmanjka vode, je tvoje življenje pri kraju.« Nekateri strokovnjaki bi rekli, da so te besede bolj preroške kot pregovorne. Vsako leto namreč kaka dva milijona ljudi umre zaradi neustreznih sanitarnih razmer in onesnažene vode, 90 odstotkov žrtev pa so otroci.
KAKO vi pridete do vode? Ali le odprete pipo in voda že teče? Ali pa, kot je običajno v nekaterih državah, prehodite dolge razdalje, čakate v vrsti in nato težko vedro, v katerem je dragocena tekočina, nesete domov? Ali vsak dan porabite nekaj ur samo za to, da priskrbite dovolj vode za pranje in kuhanje? V mnogih državah je voda dobrina, ki je še zdaleč ni na pretek in je težko priti do nje! Diane Raines Ward v svoji knjigi Water Wars—Drought, Flood, Folly, and the Politics of Thirst piše, da 40 odstotkov svetovnega prebivalstva »vodo prinaša iz studencev, rek, ribnikov oziroma mlak«. V nekaterih državah lahko ženske porabijo do šest ur za to, da v posodah, ki tehtajo več kot 20 kilogramov, ko so polne, svoji družini prinesejo vodo.
Dejstvo je, da ima več kot tretjina svetovnega prebivalstva velike težave zaradi pomanjkanja pitne vode in neustreznih sanitarnih razmer. Še zlasti problematična je Afrika, kjer 60 odstotkov ljudi nima niti primernega stranišča. To pa je dejavnik, ki glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije prispeva k »prenašanju bakterij, virusov in parazitov v človeških iztrebkih, s katerimi so [. . .] onesnaženi vodni viri, zemlja in hrana«. Tako onesnaženje je po poročilu »glavni vzrok diareje, drugega najpogostejšega ubijalca otrok v državah v razvoju, in vodi k drugim hudim boleznim, kot so kolera, shistosomoza in trahom«.
Nekateri vodi pravijo tekoče zlato, nafta 21. stoletja. Toda narodi to dragoceno tekočino tako zelo tratijo, da njihovim glavnim rekam ostane komaj kaj vode, da jo izlijejo v morje. Namakanje in izhlapevanje zahtevata svoj davek, zato se sušijo večje reke, kot so denimo Kolorado na zahodu Združenih držav Amerike, Jangcekjang na Kitajskem, Ind v Pakistanu, Ganges v Indiji in Nil v Egiptu. Kako se rešuje ta kriza? Kaj je najboljša rešitev?
[Okvir/slika na strani 3]
ZALOGA VODE JE V NEVARNOSTI
▪ »Aralsko jezero v osrednji Aziji je bilo v 1960-ih četrto največje jezero na svetu. Do leta 2007 se je zmanjšalo za 90 odstotkov.« (Scientific American)
▪ Pet Velikih jezer v Združenih državah Amerike in Kanadi – Eriejsko, Huronsko, Michigansko, Ontarijsko in Gornje – se zmanjšuje »alarmantno hitro«. (The Globe and Mail)
▪ Nekoč je avstralski mlin Deniliquin zmlel toliko riža, da je zadostovalo za potrebe 20 milijonov ljudi. Toda sedaj je pridelek riža upadel za 98 odstotkov in mlin so decembra 2007 zaprli. Vzrok? »Šest dolgih let suše.« (The New York Times)
[Slika]
Ladja, ki je ostala daleč na suhem na Aralskem jezeru.
[Vir slike]
© Marcus Rose/Insight/Panos Pictures
[Okvir/zemljevida na strani 4]
»IZSUŠENE REKE IN POTOKI«
»Čadsko jezero v Afriki so astronavti nekdaj uporabljali kot orientacijski znak pri kroženju okoli Zemlje, danes pa ga stežka najdejo. Jezero, ki ga obdajajo države Čad, [Kamerun], Niger in Nigerija, [. . .] se je od 1960-ih zmanjšalo za 95 odstotkov. Na tem področju so vse večje potrebe po namakalni vodi vzrok za izsušene reke in potoke, od katerih je odvisen obstoj jezera. Zato se lahko zgodi, da bo jezero kmalu v celoti izginilo, prihodnje generacije pa ne bodo vedele, kje je ležalo.« (Plan B 2.0—Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble, avtor Lester R. Brown)
[Zemljevida]
(Lega besedila – glej publikacijo)
■ Voda
☒ Rastlinstvo
□ Kopno
1963
NIGER
ČAD
Čadsko jezero
NIGERIJA
KAMERUN
2007
NIGER
ČAD
Čadsko jezero
NIGERIJA
KAMERUN
[Vir slike]
NASA/U.S. Geological Survey