Gremo na pico!

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

ZA KRALJA Ferdinanda I. (1751–1825) pravijo, da je preoblečen v običajnega človeka skrivaj obiskal revno sosesko v Neaplju. Zakaj je prikril svojo identiteto? Neka zgodba pravi, da je želel poskusiti pico, jed, ki je po kraljičinem ukazu niso smeli uživati na dvoru.

Če bi bil Ferdinand danes še živ, bi brez težav potešil svojo željo. Trenutno je v Italiji kakih 30.000 picerij, kjer vsako leto spečejo toliko pic, da bi jih lahko vsakemu prebivalcu te dežele postregli 45!

Skromni začetki

Prvo pico so verjetno pripravili v Neaplju okoli leta 1720. Takrat je bila kot »hitra hrana«, ki si jo lahko kupil in pojedel na ulici, namenjena predvsem revnim. Ulični prodajalci so hodili naokoli in glasno ponujali svoje okusne specialitete. Pice so ohranjali tople v scudu, bakreni posodi, ki so jo nosili na glavi.

Nazadnje je kralj Ferdinand I., velik ljubitelj pice, zanjo navdušil še dvor. Kmalu zatem je ta ulična poslastica postala tako priljubljena, da so tudi premožnejši ljudje in plemiči pričeli obiskovati picerije. Ferdinandov vnuk kralj Ferdinand II. je šel celo tako daleč, da je leta 1832 v vrtovih palače Capodimonte dal zgraditi peč na drva in s tem poskrbel, da so bili njegovi imenitni gostje zadovoljni.

Ali je pica hranljiva?

Danes je pica priljubljena jed mladih, vseeno pa je dobro biti previden. Da bi bila hranljiva, mora vsebovati zdrave sestavine, v katerih je uravnovešena kombinacija ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter veliko vitaminov, mineralov in aminokislin. Priporočljiva sestavina pice je olivno olje, saj spodbuja nastajanje HDL-a, opisanega kot »zdrava vrsta holesterola, ki pomaga čistiti arterije«.

Poleg tega dobro pripravljena pica redko povzroči prebavne motnje. Deloma je tako zato, ker se ogljikovi hidrati v moki med gnetenjem in vzhajanjem testa vežejo s precejšnjo količino vode. Kompleksni ogljikovi hidrati pa prispevajo k temu, da ima človek občutek sitosti, kar običajno pomaga celo največjim ljubiteljem pice, da se z njo ne prenajedajo.

Naslednjič, ko boste potešili svojo željo po pici, se spomnite skromnih začetkov te jedi. In bodite veseli, da kralj Ferdinand I. svoje ljubezni do pice ni skrival.

[Okvir/slika na strani 27]

▪ Pico je najbolje speči v peči na drva. Dim, ki nastaja med peko, ji daje prijetno aromo, hkrati pa ji tanka plast pepela, ki se prime njenega spodnjega dela, daje zelo dober okus.

▪ Največjo okroglo pico na svetu so naredili leta 1990. Imela je več kot 37 metrov premera in je tehtala več kot 12 ton!

▪ Stoletja star običaj, da picopek meče hlebček testa za pico v zrak in ga vrti, ni le za zabavo gostov. Pri tem nastane centrifugalna sila, ki hlebček oblikuje v disk z rahlo privzdignjenim robom, to pa je idealna podlaga za to, da se pica lahko obloži.

 [Slika čez celo 26. stran]