Ko se ptice zaletijo v zgradbe

ŽOLNA se je sredi belega dne zaletela naravnost v nebotičnik in padla na tla. Ptica ni videla šipe. Neki sočuten pešec je zagledal to napol mrtvo ptico in jo opazoval v upanju, da si bo opomogla. Njegovo upanje se je kmalu uresničilo, ko je začivkala, se postavila na noge, zaprhutala s krili in odletela. *

Žal pa mnogo ptic ne preživi takšnega trka brez posledic. Pravzaprav jih približno polovica pogine. Raziskave odkrivajo, da samo v Združenih državah Amerike letno pogine več kot 100 milijonov ptic, ker so se zaletele v takšne ali drugačne zgradbe, poroča društvo Audubon. Nekateri ornitologi pa menijo, da jih zaradi tega pogine skoraj milijarda! Toda zakaj se ptice zaletijo v zgradbe in ali se lahko sploh kaj stori, da bi varneje letele?

Ubijalca – steklo in luči

Steklo je lahko za ptice precej nevarno. Ko so šipe čiste, lahko pogosto vidijo le tisto, kar je na drugi strani, med drugim tudi rastlinje in nebo. Zato se včasih nič hudega sluteče ptice ob polni hitrosti zaletijo v steklo. Prav tako lahko vidijo okrasne rastline znotraj zastekljenih preddverij oziroma domov in se skušajo nanje spustiti.

Težave lahko povzroča tudi steklo s prevleko, ki odbija svetlobo, saj ga ptice v nekaterih okoliščinah morda ne vidijo, temveč v njem vidijo le odsev okolice oziroma neba, in tako znova pride do nesreče. Zgodi se celo, da nekatere ptice poginejo, ker se zaletijo v steklo, ki  obdaja centre za obiskovalce in opazovalne stolpe v ptičjih rezervatih in zatočiščih za divje živali! Ornitolog in profesor biologije dr. Daniel Klem ml. meni, da zaradi trkov v steklo pogine več ptic, kot pa zaradi katerega koli drugega vzroka, ki je posledica človekove dejavnosti, razen morda zaradi krčenja habitatov.

Nekatere vrste ptic se takšnim trkom še posebej težko ognejo. Na primer večina ptic pevk selivk se seli ponoči in se vsaj deloma orientira po zvezdah. Zato jih lahko zmedejo močne luči na visokih stavbah. Ta umetna svetloba nekaterim pticam tako popači občutek za orientacijo, da pričnejo brezciljno letati naokoli, dokler povsem izčrpane ne padejo na tla. Nevarnosti pa so izpostavljene tudi takrat, ko ponoči dežuje oziroma je nebo prekrito z gostimi oblaki. V takšnih vremenskih razmerah ptice raje letijo nižje, zato je možnost, da se bodo zaletele v visoke stavbe, še večja.

Vpliv na ptičjo populacijo

Glede na neko poročilo lahko med obdobjem selitve samo ob eni visoki stavbi v Chicagu (Illinois, ZDA) najdejo povprečno 1480 poginulih ptic. Tako je v 14 zaporednih letih zaradi te stavbe poginilo kakih 20.700 ptic. Nedvomno pa je bilo skupno število ptic, ki so se vanjo zaletele, še precej višje. Povrhu vsega pa pri tem ne »gre za golobe, galebe in gosi«, temveč »za ogrožene vrste«, pravi Michael Mesure, direktor programa Fatal Light Awareness v Torontu.

V Avstraliji je denimo v enem od preteklih let poginilo 30 hudourniških papig, ker so se zaletele v steklo. Ta vrsta papig je ogrožena, saj jih živi le še 2000. V Združenih državah Amerike pa so mnogo muzejskih primerkov goseničarja vrste Vermivora bachmanii, ki je sedaj bržčas že izumrl, našli poginulih ob nekem svetilniku na Floridi, kamor so se zaleteli.

Mnoge ptice, ki preživijo trk s stavbami, so zaradi tega ranjene oziroma oslabele. To je lahko še posebej nevarno za ptice selivke. Če so ranjene in se spustijo na tla tam, kjer je veliko stavb, lahko poginejo zaradi lakote ali pa jih napadejo plenilci. Nekateri plenilci so se namreč naučili izkoristiti takšen priboljšek, ki pade iz neba.

Ali bi stavbe lahko bile pticam prijazne?

Da se ptice ne bi zaletele v steklo, ga morajo videti in ga prepoznati kot oviro. Zato so se nekateri stanovalci nekoliko odrekli razgledu, tako da so na zunanjo stran šip, v katere so se ptice pogosto zaletele, pritrdili različne nalepke oziroma druge zlahka vidne like. Kot pravi profesor Klem, niso najpomembnejše risbe, temveč razmik med njimi. Iz njegove raziskave se vidi, da so lahko druga od druge oddaljene največ 5 centimetrov v širino in največ 10 centimetrov v višino.

Kako pa se lahko pomaga pticam, ki se selijo predvsem ponoči? Lesley J. Evans Ogden, svetovalka pri raziskavah na področju ekologije, pravi, da »se lahko nočne trke prepreči predvsem tako, da se izklopi razsvetljava«. V nekaterih mestih sedaj okrasno razsvetljavo na nebotičnikih zasenčijo ali ob določeni uri izklopijo, še posebej med obdobjem ptičjih selitev. Ponekod drugod pa okna visokih stavb zamrežijo, tako da ptice odseva ne zamenjajo za nebo.

S takšnimi ukrepi se lahko smrtni davek med pticami zmanjša tudi za 80 odstotkov, kar pomeni, da se letno reši na milijone ptic. Vseeno pa se s tem verjetno ne bo rešilo korenine problema, saj imajo ljudje zelo radi svetlobo in steklo. Zato organizacije, ki si prizadevajo zaščititi ptice, kot je denimo društvo Audubon, skušajo prepričati arhitekte in gradbenike, naj bodo bolj dojemljivi za potrebe ptic.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 10]

KAM SO ŠLE VSE PTICE?

Približne ocene, koliko ptic letno pogine v Združenih državah Amerike zaradi človeškega vpliva:

▪ oddajniki in svetilniki – 40 milijonov

▪ pesticidi – 74 milijonov

▪ domače in divje mačke – 365 milijonov

▪ okna in druge steklene površine – 100 milijonov do 1 milijarde

▪ krčenje habitatov – neznano, vendar je verjetno, da zaradi tega pogine največ ptic

[Slika na strani 10]

V Združenih državah Amerike letno pogine vsaj 100 milijonov ptic, ker so se zaletele v steklene površine.

[Vir slike]

© Reimar Gaertner/age fotostock