Kolo za brušenje nožev

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ TANZANIJE

▪ Kaj bi si mislili, če bi videli moža, ki obrnjen nazaj sedi na kolesu, močno vrti pedala, vendar se nikamor ne premakne? V nekaterih delih sveta, kot na primer tukaj v Vzhodni Afriki, bi verjetno opazovali brusilca nožev – možakarja, ki si kruh služi tako, da ljudem ponuja nekaj, kar potrebujejo.

Ima povsem običajno kolo z nekaj pomembnimi prilagoditvami. Na ojačanem prtljažniku je pritrjen okrogel brus. Poganja ga z jermenom oziroma najlonsko vrvico, ovito okoli polovice drugega platišča, ki je privarjeno na zadnje kolo kolesa.

Ne ve se zagotovo, kako se je to domiselno orodje znašlo v Afriki. »Povedali so mi, da so takšna kolesa najprej pričeli uporabljati v Dar es Salaamu, prestolnici Tanzanije, kasneje pa tudi v mestu Moshi, kjer živim,« pravi Andrea, ki tako nože brusi že vse od leta 1985, in dodaja: »Pri nas so v rabi od leta 1982.«

Kako si lahko človek priskrbi kolo za brušenje nožev? Andrea takole pove: »Odidemo k fundiju, kar v svahilijščini pomeni rokodelec, in ga prosimo, naj običajno kolo predela po naših zahtevah.« Končni izdelek je ponavadi narejen v dnevu ali dveh.

Iskre in znoj!

Za Andrea se dan prične okoli sedmih zjutraj, ko se usede na kolo in se napoti na gosto naseljeno področje. Ob prihodu prične klicati: »Brušenje nožev! Brušenje nožev!« Poleg tega zvoni na zvonce, ki jih ima pritrjene na kolesu. Kmalu skozi okno hiše pogleda gospodinja, ga pokliče in mu da nekaj skrhanih nožev. Sosed prinese mačeto, brivec pa svoje škarje. Andrea brusi tudi motike, svedre in še marsikaj drugega, kar ima ostre robove.

Andrea se pripravi za delo tako, da najprej poišče ravna tla. Zatem kolo postavi na stojalo in pri tem dvigne zadnje kolo. Nato namesti najlonski jermen, se usede na drugi sedež, ki je obrnjen nazaj, in prične vrteti pedala. Med brušenjem različnih rezil, ki jih obdeluje toliko časa, da so ostra kakor britev, z brusa letijo iskre, z njega pa teče znoj. Z delom konča okoli šestih zvečer.

Ljudje, ki tako brusijo nože, so še en dokaz več, kako si lahko pridni posamezniki z iznajdljivostjo in prizadevanjem pošteno služijo kruh tudi v slabih ekonomskih razmerah. (Pregovori 13:4)