Spomin si lahko izboljšate!

»Spomin širi naše obzorje. Brez njega se še včerajšnjega dne ne bi spominjali, vsako jutro, ko bi se pogledali v ogledalo, pa bi v njem videli tujca. Vsak dan in vsak dogodek ne bi imel nobene povezave s tem, kar smo že doživeli oziroma še bomo; ne bi se mogli niti učiti iz preteklosti niti predvideti prihodnosti.« (MYSTERIES OF THE MIND)

ZAKAJ se lahko nekatere ptice spomnijo, kje so pred več meseci shranile semena za zimo, in zakaj se veverice lahko spomnijo, kam so zakopale lešnike, mi pa se morda ne moremo spomniti niti tega, kam smo pred dobro uro odložili ključe? Da, mnogi med nami tarnamo, da imamo slab spomin. Vseeno pa imajo človeški možgani kljub nepopolnosti izredne sposobnosti za učenje in pomnjenje. Skrivnost je v tem, da iz njih potegnemo čim več.

Ogromne zmogljivosti

Človeški možgani tehtajo okoli 1400 gramov in so približno tako veliki kot grenivka. Kljub temu so sestavljeni iz 100 milijard nevronov oziroma živčnih celic, ki so povezane v neverjetno kompleksno mrežo. Že en sam nevron je namreč lahko povezan s 100.000 drugimi nevroni. Zaradi teh povezav so možgani zmožni obdelati in ohraniti veliko količino informacij. Seveda pa je za človeka izziv, da si jih prikliče v spomin, ko jih potrebuje. Nekateri ljudje se po tem še posebej odlikujejo in med njimi so mnogi, ki so malo ali pa sploh nič izobraženi.

Na primer, v Zahodni Afriki lahko nepismeni plemenski kronisti, imenovani grioti, zrecitirajo imena ljudi iz svoje vasi tudi za več preteklih rodov. Ti so pomagali Alexu Haleyju, ameriškemu pisatelju, ki je za knjigo Korenine dobil Pulitzerjevo nagrado, da je raziskal svoje družinsko drevo v Gambiji za šest preteklih rodov. Haley pravi: »Izrečem naj neskončno hvalo afriškim griotom – tamkaj danes po pravici pravijo, da je, če umre kak griot, kot da bi do tal pogorela knjižnica.«

Omenimo lahko tudi znanega italijanskega dirigenta Arturja Toscaninija, ki so ga »odkrili«, ko je bil star 19 let. Prosili so ga namreč, da naj nadomesti nekega drugega dirigenta. Navzlic slabemu vidu je lahko dirigiral celotno opero Aida, in to na pamet!

Takšne sposobnosti morda občudujemo. Vendar pa si večina ljudi lahko zapomni precej  več, kot si mislijo, da si lahko. Ali bi si radi izboljšali svoj spomin?

Kako si lahko izboljšate spomin

Spomin zajema tri faze: vkodiranje, shranjevanje in priklic. Da bi lahko vaši možgani informacijo vkodirali, jo morajo najprej zaznati in prepoznati. Šele zatem jo lahko shranijo in kasneje tudi prikličejo. Spomin zataji takrat, ko katera od teh faz odpove.

Ločimo več vrst spomina, kot denimo senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin. Senzorni spomin sprejema informacije, ki nastanejo, ko se vzdražijo čutila, kot so voh, vid in tip. Kratkoročni spomin, imenovan tudi delovni, shrani manjše količine informacij za kratek čas. Zato lahko seštevamo števila na pamet, si telefonsko številko zapomnimo dovolj dolgo, da jo lahko vtipkamo v telefon, in ne pozabimo prve polovice stavka, medtem ko beremo ali poslušamo drugo polovico. Toda kot nam je vsem znano, ima kratkoročni spomin svoje meje.

Če neke informacije ne želite pozabiti, jo morate shraniti v dolgoročni spomin. Kako lahko to storite? Metode, navedene v nadaljevanju, vam bodo pri tem v pomoč.

▪ Zanimanje. Zanimajte se za to, kar se učite, in vsake toliko časa pomislite, zakaj ste se tega lotili. Iz življenjskih izkušenj verjetno veste, da si stvari lažje zapomnite, če vpletete čustva. To dejstvo lahko še posebej pomaga tistim, ki preučujejo Biblijo. Če si pri branju Biblije postavijo dva cilja, in sicer da se sami zbližajo z Bogom in da o njem poučujejo še druge, si bodo precej več zapomnili. (Pregovori 7:3; 2. Timoteju 3:16)

▪ Pozornost. V knjigi Mysteries of the Mind piše, da do »večine ‚lukenj v spominu‘ pravzaprav pride zaradi pomanjkanja pozornosti«. Kaj vam lahko pomaga obdržati pozornost? Zanimajte se in, kadar je le mogoče, si delajte zapiske. Tako ne boste le bolj zbrani, temveč lahko zapiske kasneje tudi pregledate.

▪ Razumevanje. »Poleg vsega, kar si boš pridobil, si pridobi sposobnost razumevanja,« piše v Pregovorih 4:7, NW. Kadar kakega nauka oziroma zamisli ne razumete, si boste to težko zapomnili, če si sploh boste. Razumevanje nam pomaga razbrati povezave med različnimi deli, tako da jih lahko povežemo v logično celoto. Na primer, ko študent strojništva razume, kako neki stroj deluje, si bo lažje podrobno zapomnil vse njegove sestavne dele.

▪ Organiziranje. Podobne oziroma sorodne zamisli organizirajte v posamezne kategorije. Na primer, izdelke, ki jih morate kupiti, si lažje zapomnite, če jih razvrstite v kategorije – meso, zelenjava, sadje in tako naprej. Poleg tega informacije razdelite na več manjših enot, v vsaki pa naj ne bo več kot pet do sedem  podatkov. Telefonske številke so ponavadi zapisane tako, da so po dve ali tri števke skupaj, saj si jih potem lažje zapomnimo. Nenazadnje vam lahko pomaga tudi to, da svoj seznam uredite, denimo po abecednem vrstnem redu.

▪ Glasno ponavljanje. Glasno ponavljajte, kar si želite zapomniti (denimo neko besedo ali besedno zvezo v tujem jeziku), saj boste tako okrepili povezave med nevroni. Kako to? Kot prvo se s tem, da izgovorite besedo, prisilite k zbranosti. Kot drugo vas bo učitelj takoj opozoril, če jo boste napačno izgovorili. Kot tretje pa pri poslušanju – tudi samega sebe – sodelujejo še drugi deli možganov.

▪ Vizualizacija. V mislih si predstavljajte sliko tega, kar si želite zapomniti. Pomaga vam lahko tudi, če jo narišete na papir. Kot pri ponavljanju tudi pri vizualizaciji delujejo različni deli možganov. Če uporabite več čutov, se bodo informacije globlje zasidrale.

▪ Povezovanje. Ko se učite česa novega, naučeno povezujte s tem, kar že veste. Če misli povezujete z informacijami v vašem spominu, se lažje vkodirajo v možgane in jih lahko hitreje prikličete iz spomina, saj te povezave delujejo kot opomniki. Na primer, da bi si zapomnili ime človeka, le to povežite s kako nenavadno značilnostjo njegove zunanjosti oziroma s čim drugim, kar vam bo ime priklicalo v spomin. Bolj kot bo povezava smešna ali nesmiselna, lažje se boste spomnili. Skratka, o ljudeh in rečeh, ki si jih želimo zapomniti, moramo razmišljati.

V knjigi Searching for Memory piše: »Če pustimo, da nas večino časa vodi avtomatski pilot, in ne razmišljamo o naših izkušnjah in o tem, kar se dogaja okrog nas, bomo morda za marsikaj prikrajšani, saj si bomo le v obrisih zapomnili, kje smo bili in kaj smo počeli.«

▪ Utrjevanje. Pustite možganom dovolj časa, da informacijo obdelajo, da jo vpijejo, če se tako izrazimo. Ena najboljših metod je, da naučeno obnovite, morda tako, da snov ponovite komu drugemu. Če ste imeli kako zanimivo doživetje oziroma ste v Bibliji ali v kakšnem pripomočku za preučevanje te knjige prebrali kaj spodbudnega, povejte to še komu drugemu. Tako bosta imela oba koristi – izboljšali boste svoj spomin in spodbudili prijatelja. Povsem upravičeno torej pravijo, da je ponavljanje mati modrosti.

Mnemonika – učinkovita tehnika

Govorniki v stari Grčiji in Rimu so lahko imeli dolge govore, in to brez kakršnih koli zapiskov. Kako jim je uspelo? Uporabljali so mnemotehnike. Mnemonika je tehnika oziroma metoda, ki nam pomaga informacije shraniti v dolgoročni spomin in si jih priklicati na dan, ko jih potrebujemo.

 Govorniki v stari Grčiji so uporabljali mnemotehniko, imenovano loci, ki jo je leta 477 pr. n. št. prvi opisal grški pesnik Simonid s Keosa. Ta tehnika zajema načela organiziranja, vizualizacije in povezovanja z nečim že znanim, kot na primer s prometnimi znaki ob cesti oziroma s kakšnim predmetom v sobi ali hiši. Ljudje, ki uporabljajo tehniko loci, gredo na miselni sprehod in vsako najmanjšo informacijo, ki si jo želijo zapomniti, povežejo s kakšnim znakom oziroma predmetom. Ko si želijo informacijo priklicati v spomin, se preprosto znova odpravijo na isti miselni sprehod. (Glej okvir  »Pojdite na namišljeni sprehod«.)

Raziskava, v kateri so sodelovali najbolje uvrščeni na vsakoletnem svetovnem prvenstvu v zapominjanju, je odkrila, da izrednega spomina nimajo zaradi nadpovprečne inteligence. Poleg tega je bila večina udeležencev stara od 40 do 50 let. V čem je njihova skrivnost? Mnogi so zasluge za to pripisali različnim mnemotehnikam.

Ali si morate zapomniti cel seznam besed? Učinkovita mnemotehnika za to je akronim – iz začetne črke ali črk skupine besed sestavimo novo besedo. Denimo akronim BENELUKS nekaterim pomaga, da si prikličejo v spomin imena treh držav, Belgije, Nizozemske (Nederland) in Luksemburga. Podobno spominsko pomagalo je akrostih, ki so ga pogosto uporabljali stari Hebrejci. V mnogih psalmih se denimo prva beseda v verzu ali skupini verzov začne z naslednjo črko hebrejske abecede. (Glej Psalm 119.) Ta učinkovita tehnika je pevcem pomagala, da so si zapomnili vseh 176 verzov 119. psalma!

Da, spomin si lahko izboljšate. Kot so odkrile raziskave, je naš spomin precej podoben mišici. Bolj kot ga urimo, bistrejši bo postal, tudi ko bomo starejši.

[Okvir na strani 27]

DODATNI NASVETI

▪ Urite svoj spomin tako, da se učite novih veščin, novega jezika ali kakega glasbila.

▪ Osredinite se na pomembnejše reči.

▪ Naučite se mnemotehnik.

▪ Pijte dovolj vode. Dehidracija lahko povzroči, da miselno nismo več dovolj zbrani.

▪ Dovolj spite. Med spanjem možgani shranjujejo spomine.

▪ Med učenjem si vzemite odmor. Stres sproži izločanje kortizola, ki lahko moti povezave med nevroni.

▪ Ne zlorabljajte alkohola in ne kadite. Alkohol vpliva na kratkoročni spomin, alkoholizem pa lahko vodi do pomanjkanja tiamina, vrste B-vitamina, ki je bistven za pravilno delovanje spomina. Zaradi kajenja možgani ne dobijo dovolj kisika. *

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na stranehi 28, 29]

 POJDITE NA NAMIŠLJENI SPREHOD

Kako si lahko zapomnite večje število izdelkov, ki jih morate kupiti, kot na primer kruh, jajca, mleko in maslo. Tehnika loci vam lahko pomaga, da jih »vidite«, ko se odpravite na namišljeni sprehod po svoji dnevni sobi.

Predstavljajte si rezino kruha v naslanjaču,

jajca, kako se valijo pod lučjo,

zlato ribico, kako plava v posodi z mlekom,

maslo, razmazano po celem televizijskem ekranu.

Bolj kot je predstava smešna ali neobičajna, boljše je! Ko boste prišli v trgovino, se znova odpravite na miselni sprehod.

[Okvir na strani 29]

BODITE VESELI, DA LAHKO POZABLJATE!

Zamislite si, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi si zapomnili prav vse reči, pomembne in nepomembne. Vaš um bi bil poln šare, ali ne? Pravzaprav je neka ženska, ki se lahko spomni skoraj vsega, kar se ji je zgodilo v življenju, »to svojo sposobnost opisala kot ‚nenehno, nenadzorovano in popolnoma izčrpavajoče‘ ter kot ‚breme‘,« piše v reviji New Scientist. K sreči večina med nami nima te težave, ker je naš um, kot menijo raziskovalci, sposoben odstraniti nepomembne oziroma zastarele informacije. »Učinkovito pozabljanje,« piše v reviji New Scientist, »pomembno prispeva k temu, da spomin zares dobro deluje. Kadar pozabimo kaj uporabnega, [. . .] je to le dokaz, da ta samoočiščevalni sistem deluje nekoliko preveč dobro.«