Zemlja – pravi »naslov«

NAŠ naslov pogosto zajema državo, mesto in ulico. Za primerjavo recimo, da je galaksija Rimska cesta Zemljina »država«, Osončje (Sonce in njegovi planeti) njeno »mesto«, orbita v Osončju pa Zemljina »ulica«. Znanstvenikom je zaradi napredka v astronomiji in fiziki na voljo podrobnejši vpogled v to, kakšne prednosti ima naš planet, ki je kakor pikica v vesolju.

Kot prvo je naše »mesto«, naše Osončje, v tistem delu Rimske ceste, ki ga mnogi znanstveniki imenujejo galaktična naselitvena cona. Ta cona je od središča naše galaksije oddaljena kakih 28.000 svetlobnih let in ima ravno pravo količino kemijskih elementov, potrebnih za življenje. Če gremo dlje od središča, je teh elementov premalo, če se mu pa približamo, preti velika nevarnost zaradi morebitnega smrtonosnega sevanja in drugih dejavnikov. »Živimo na odlični posesti,« piše v reviji Scientific American.

Popolna »ulica«

Nič manj »odlična« ni Zemljina »ulica« oziroma orbita v našem »mestu«, Osončju. Ta orbita je od Sonca oddaljena kakih 150 milijonov kilometrov in je po besedah znanstvenikov umeščena v obzvezdno naselitveno cono, kjer za življenje ni niti premrzlo niti prevroče. Še več, Zemljin tir je skoraj pravilna krožnica, zaradi česar smo čez vse leto bolj ali manj na isti razdalji od Sonca.

Medtem je Sonce popolna »elektrarna«. Je stabilno, idealne velikosti in oddaja ravno pravšnjo količino energije. Upravičeno mu rečejo »zelo posebna zvezda«.

Popolna soseda

Če bi morali Zemlji izbrati »najbližjega soseda«, bi bila najboljši izbor Luna. Njen premer meri nekaj več od četrtine Zemljinega. Torej, če Luno primerjamo z drugimi lunami v našem Osončju, je glede na Zemljo nenavadno velika. To pa ni naključje.

Luna je glavni povzročitelj plimovanja, ki ima pomembno ekološko vlogo na našem planetu. Prispeva tudi k temu, da je naklon Zemljine vrtilne osi stalno enak. Brez dobro ukrojene Lune bi se naš planet opotekal kakor vrtavka in morda celo prekucnil na bok! Spremembe plimskega toka ter klimatske in druge  spremembe, ki bi zaradi tega nastale, bi bile katastrofalne.

Popolna naklon in vrtenje

Zemljin naklon, ki je 23,5 stopinje, povzroča letne čase, uravnava temperature in omogoča širok razpon podnebnih pasov. V knjigi Rare Earth—Why Complex Life Is Uncommon in the Universe piše: »Zdi se, da je nagib osi našega planeta ‚ravno pravšnji‘.«

Zaradi vrtenja Zemlje je ravno pravšnja tudi dolžina dneva in noči. Če bi se vrtela bistveno počasneje, bi tista stran Zemlje, ki je obrnjena proti Soncu, zgorela, medtem ko bi tista, ki je obrnjena proč od sonca, zmrznila. Po drugi strani pa, če bi bili dnevi krajši, morda dolgi samo nekaj ur, bi zaradi hitrega vrtenja Zemlje prišlo do silovitih viharjev in drugih škodljivih vplivov.

Da, vse, kar je povezano z našim planetom – od njegovega »naslova« do hitrosti vrtenja in njegove sosede Lune – je dokaz za premišljen načrt modrega Stvarnika. * Fizik in evolucionist Paul Davies pravi: »Celo ateistične znanstvenike bo močno ganila razsežnost, veličastnost, ubranost, prefinjenost, popolna izvirnost vesolja.«

Ali je takšna izvirnost plod naključja ali pa je odsev namenskega oblikovanja? To vprašanje imejte v mislih, ko boste brali naslednji kratki članek. Razpravlja namreč o dveh osupljivih ščitih, ki varujeta življenje na Zemlji pred nevarnostmi iz vesolja.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 5]

ALI POTUJETE HITREJE OD IZSTRELKA?

Do takrat, ko boste prebrali ta okvir, boste za sabo imeli že na tisoče kilometrov – ne da bi vas premetavalo sem in tja! Razmislite o naslednjem.

Zemlja v obseg meri 40.000 kilometrov in se v 24 urah zavrti okoli svoje osi. Zato točke, ki so na ekvatorju ali v njegovi bližini, potujejo s hitrostjo 1600 kilometrov na uro. (Seveda se zemeljska tečaja vrtita le na mestu.)

Sama Zemlja potuje okoli Sonca s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo, medtem ko celotno Osončje potuje okrog središča Rimske ceste z osupljivo hitrostjo 249 kilometrov na sekundo. Samo za primerjavo, izstrelki potujejo s hitrostjo manj kot 1600 metrov na sekundo.

[Navedba vira slike na strani 4]

Rimska cesta: NASA/JPL/Caltech

[Navedba vira slike na strani 5]

Zemlja: Based on NASA/Visible Earth imagery