Bukarešta, mesto z dvema obrazoma

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ROMUNIJE

NA PRVI pogled se zdi, da obzorje nad Bukarešto zapolnjuje le ena zgradba – in sicer Palača parlamenta (1), v komunističnih časih znana kot Hiša ljudstva. Ta hladna zgradba, ki je med največjimi na svetu, je glavna turistična znamenitost mesta.

V nekem smislu palača predstavlja sodobni obraz Bukarešte. Toda prebivalci mesta imajo o tej monumentalni zgradbi mešane občutke. Upajo, da bodo obiskovalci opazili in cenili tudi drug obraz njihovega mesta – privlačni arhitekturni slog iz preteklosti.

Prestolnica iz dobrih starih časov

Bukarešta je leta 1862 postala glavno mesto Romunije. V drugi polovici 19. stoletja se je zelo hitro razvijala. Ob zelenih avenijah so ena za drugo zrasle impresivne in hkrati lične javne zgradbe, ki so jih zasnovali francoski arhitekti. Ima mnogo parkov, vrtov in trgov z zelenimi površinami, zato ji pravijo tudi vrtno mesto. Bukarešta je bila tudi med prvimi mesti na svetu, ki so uvedla razsvetljavo z uličnimi svetilkami na olje. Leta 1935 so na prelepi aveniji Kiseleff postavili Slavolok zmage (2), ki so si ga zamislili po zgledu Slavoloka zmage na Elizejskih poljanah v Parizu. Ker ima mesto slikovit videz, bi se Francoz v njem počutil kakor doma. Pravzaprav so Bukarešti celo nadeli vzdevek Mali Pariz vzhoda.

Bukarešta je po drugi svetovni vojni pod komunistično vladavino doživela dramatično preobrazbo. Približno tretjino mestnega središča, kjer so stali mnogi zgodovinski arhitekturni spomeniki, so porušili, da bi naredili prostor stanovanjskim blokom. Samo med letoma 1960 in 1961 so zgradili kakih 23.000 stanovanj. Leta 1980 so začeli načrtovati gradnjo Hiše ljudstva. Nazadnje so jo opremili s stotinami lestencev, 90 metrov pod zemljo pa so zgradili tudi zaklonišče. S površino več kot 360.000 kvadratnih metrov, 12 nadstropji in 1100 sobami je trikrat večja od Versajske palače v Franciji. Obsežne predele starega dela mesta so dobesedno zravnali z zemljo, da bi lahko zgradili to palačo in veličasten bulvar (širši kot so Elizejske poljane), ki se konča pred njenim pročeljem. Tisti, ki so vedeli, kakšna je bila Bukarešta pred gradnjo tega objekta, je potem skorajda niso več prepoznali.

Mnogim meščanom ta impozantna palača prikliče mračen spomin na njenega graditelja – pokojnega diktatorja Nicolaea Ceausescuja. V želji, da bi si postavil spomenik, je zbral skupaj skoraj 700 arhitektov in na desettisoče delavcev, ki so na gradbišču garali v treh izmenah, tako da se dela niso nikoli ustavila. Ko se je njegov režim leta 1989 zrušil, je bila stavba še vedno nedokončana, čeprav so do takrat zanjo porabili že več kot milijardo dolarjev.

Drug obraz

Povsem drugačen obraz Bukarešte pa lahko vidite v delu starega mestnega jedra, ki je ostal. Tam lahko še vedno občudujete elegantne arhitekturne mojstrovine stare Bukarešte. V Vaškem muzeju (3) (enem od mnogih muzejev v mestu) lahko v malem spoznate, kako raznoliko je življenje na romunskem podeželju. V mirnem parku s pogledom na jezero so kos za kosom ponovno sestavili več kot 50 kmečkih hiš in drugih zgradb iz vse Romunije in tako ustvarili ta očarljivi muzej na prostem. Pravzaprav je vsaka hiša muzej zase. V njej si lahko ogledate orodje, izdelke domače obrti in to, kakšno je življenje na običajni romunski domačiji, ki pa je zelo drugačno od življenja v današnji Bukarešti.

V tem mestu ni izrazite ločnice med starimi in novimi predeli. Nič nenavadnega ni videti sosednji zgradbi, ki izvirata iz povsem različnih zgodovinskih obdobij (4). Tako se v Bukarešti prepletata dva obraza tega mesta – mesta, v katerem se zlivata tako preteklost kot tudi sedanjost.

 [Slika na strani 10]

1 Palača parlamenta

2 Slavolok zmage

3 Vaškem muzeju

4 Sosednji zgradbi, ki izvirata iz povsem različnih zgodovinskih obdobij

[Vir Slike]

© Sari Gustafsson/hehkuva/age fotostock