»Imam preveč dela!«

DVIGOVALCI uteži, ki tekmujejo na olimpijadi, ne skušajo vsak dan postaviti novega rekorda. Redno trenirajo z lažjimi utežmi, tako da si pridobijo moč za dvigovanje težjih. Če bi se nenehno naprezali do skrajnosti, bi si lahko poškodovali mišice in sklepe ter ogrozili svojo kariero.

Podobno si tudi ti, če hodiš v šolo, verjetno marljivo prizadevaš. In ko dobiš kakšno zahtevno nalogo ali pa se pripravljaš na teste, želiš in tudi zmoreš vložiti še več truda. * Toda kaj, če bi bili vsi tvoji dnevi zapolnjeni samo z delom za šolo in drugimi nalogami? Morda se zaradi tega ne bi več ustrezno prehranjeval ali pa bi ti primanjkovalo spanja. Ta neprestani hudi pritisk lahko sčasoma pripelje do tega, da zboliš. Mogoče se prav zdaj tako počutiš. *

Domačim nalogam ni videti konca

»Z vsakim letom dobivam vse več domačih nalog, ki so vse težje. Zanje porabim veliko časa,« pravi 15-letna Hiroko * iz Japonske. »Želela bi početi še veliko drugega, vendar moram domačo nalogo narediti do naslednjega dne. Včasih me zgrabi panika.« Štirinajstletna Svetlana iz Rusije je v zvezi z domačimi nalogami, ki jih dobi, napisala: »To, da naredim vso domačo nalogo, postaja vse težje. Vsako leto imam več predmetov in učitelji nalagajo vedno več dela. Poleg tega vsak učitelj meni, da je njegov predmet pomembnejši od drugih. Ni enostavno najti ravnovesja in opraviti vse, kar je treba.«

Zakaj tolikšen poudarek na domačih nalogah? Osemnajstletni Gilberto iz Brazilije piše: »Učitelji pravijo, da nas hočejo pripraviti na zelo tekmovalen trg delovne sile.« Četudi je tako, se morda počutiš preobremenjenega zaradi gore domačih nalog, ki jih dobiš. Morda lahko stres zmanjšaš tako, da začneš drugače gledati na naloge in narediš nekaj praktičnih sprememb, da bi bil bolje organiziran.

Na vse več domačih nalog glej kot na usposabljanje, ki ga potrebuješ, da bi lahko bil uspešen, ko boš odrastel. Čeprav se ti morda zdi, da se opravljanje domačih nalog ne bo nikoli  končalo, bodo tvoja šolska leta minila prej, kot si misliš. Ko boš začel hoditi v službo, boš vesel, da si opravil tiste težke naloge. Videl boš »dobro zaradi svojega truda«, ki si ga vložil v pridobivanje znanja. (Propovednik 2:24, NW)

Precej manj stresa lahko čutiš, če si samodiscipliniran in organiziran. (Glej okvir »Praktični koraki za zmanjšanje stresa«.) Ko se navadiš, da delaš domače naloge skrbno in takrat, ko je treba, ti bodo učitelji morda začeli zaupati in ti želeli pomagati. Zamisli si, da imaš takšen odnos z enim od svojih učiteljev. Recimo, da bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi učitelju vnaprej povedal, da ti ne bo uspelo pravočasno narediti naloge. Ali se ti ne zdi, da ti bo verjetno bolj pripravljen pogledati skozi prste? Božji služabnik Daniel je bil »zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem«. Ker je marljivo opravljal svoje delo, ga je kralj cenil in mu zaupal. (Daniel 6:4) Če pri opravljanju domačih nalog posnemaš Daniela, bodo učitelji morda prizanesljivejši do tebe, ko boš v stiski.

Ali se boš s tem, da pozorno poslušaš pri pouku, delaš domače naloge in pravočasno dokončaš kakšen projekt, povsem osvobodil stresa, ki je povezan s šolo? Ne, saj nekaj stresa občutiš že zaradi lastne želje, da delo dobro opraviš. Pri domačih nalogah ne želiš ubirati bližnjice, ampak se res hočeš učiti in imeti koristi od pouka.

Takšen stres je pozitiven in koristen. Morda pa doživljaš stres, ki je škodljiv in nepotreben.

 Prezaposleni zaradi zunajšolskih dejavnosti

Predstavljaj si nekoga, ki vedno vozi zelo divje. Z veliko hitrostjo se približa stop znaku in silovito zavira. Nato pritisne na plin in sunkovito spelje, tako da se sliši cviljenje gum. Kaj bo ta divji voznik navsezadnje naredil svojemu avtomobilu? Po vsej verjetnosti bo poškodoval motor in druge dele avtomobila. Toda še prej lahko avtomobil uniči v hudi prometni nesreči.

Podobno se mnogi učenci pred poukom in po njem fizično in umsko naprezajo do onemoglosti. Denise Clark Pope je v svoji knjigi Doing School o nekaterih učencih, ki jih je spoznala, napisala: »Njihov šolski dan se prične zgodaj, dobro uro ali dve preden večina odraslih začne svoj delovni dan, in se pogosto konča pozno zvečer, po nogometnem treningu, plesnih vajah, sestankih šolske skupnosti, plačanem delu in domačih nalogah.«

Ko morajo učenci vsak dan živeti s takšnim tempom, jih čakajo problemi. Zaradi velikega stresa imajo morda težave z želodcem in glavobole. Nenehna utrujenost oslabi njihov imunski sistem, zato lahko zbolijo. Tega hitrega tempa ne zmorejo več in imajo morda precej težav s tem, da si pridobijo novih moči. Ali se je tebi že zgodilo kaj podobnega?

Lepo je, da si močno prizadevaš doseči hvalevredne cilje, toda naj si še tako zdržljiv, obstaja meja, koliko lahko narediš v enem dnevu. Biblija vsebuje tale koristni nasvet: »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem.« (Filipljanom 4:5) Beseda »razumnost« se nanaša na to, da kdo »ni skrajnosten oziroma ne pretirava« in »je razsoden«. Razumen človek sprejema odločitve, ki niso v škodo niti njemu niti drugim. Kaže zrelost, ki je v današnjem negotovem svetu neprecenljiva. Da bi torej ohranil svoje zdravje, bodi razumen – nehaj se ukvarjati z nekaterimi manj pomembnimi dejavnostmi, ki jim posvečaš svoj čas.

Pehanje za bogastvo

Nekaterim mladim se razumnost zdi prej ovira kot pomoč pri doseganju ciljev, ki so si jih postavili. Takšni menijo, da je ključ do uspeha dobro plačana služba in premoženje, ki  si ga ustvarijo. Gospa Pope je tako razmišljanje opazila pri nekaterih mladih, ki jih je spoznala. Dejala je: »Ti učenci so želeli, da bi imeli več ur za spanje in da bi si izboljšali zdravje, vendar jim njihov natrpan urnik, ki je zajemal šolo, družino in delovne obveznosti, tega ni dopuščal. Želeli so tudi, da bi več časa preživeli s prijatelji, se ukvarjali še z drugimi rečmi ali pa si vzeli nekaj dni prosto, toda večina je bila prepričana, da si kaj takega ne morejo privoščiti in obenem obdržati dobre ocene. Zavedali so se, da morajo izbrati, in za njih je bil uspeh v prihodnosti pomembnejši od sedanje sreče.«

Dobro bi bilo, da bi učenci, ki se zelo ženejo, razmislili o tem, kar je nekoč rekel neki moder človek: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?« (Matej 16:26, SSP) S temi besedami je Jezus Kristus posvaril, da cilji, ki jih skušamo doseči v tem svetu, niso vredni davka, ki bi ga morali zanje plačati s telesnim, čustvenim in duhovnim zdravjem.

Psihologinja Madeline Levine je v svoji knjigi The Price of Privilege napisala, da »denar, izobrazba, vpliv, ugled in materialne dobrine ne ščitijo človeka pred tem, da ne bi bil nesrečen ali da ne bi čustveno zbolel«. Gospa Pope, ki smo jo prej navajali, je opazila: »Vidim veliko otrok in staršev, ki si prizadevajo za popolnost, za katero zmotno menijo, da je potrebna za uspeh.« Dodala je: »Morali bi si prizadevati za zdravje – duševno, telesno in duhovno.«

Nekatere reči so veliko pomembnejše od denarja. Med njimi so čustveno in telesno zdravje, čista vest in prijateljstvo z našim Stvarnikom. To so neprecenljivi Božji darovi. Če jih izgubimo v želji, da bi postali slavni ali bogati, jih morda nikoli več ne bomo imeli. S tem v mislih bodimo pozorni na to, kaj je Jezus učil: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Matej 5:3)

Mnogi mladi sprejmejo to resnico. Medtem ko se v šoli karseda trudijo, vedo, da univerzitetna izobrazba in gmotno bogastvo ne prinašata trajne sreče. Zavedajo se, da bi jim doseganje takšnih ciljev povzročalo nepotreben stres. Spoznali so, da je to, da zadovoljijo »svoje duhovne potrebe«, temelj za resnično srečno prihodnost. Izdajatelji te revije ali Jehovove priče na vašem področju vam bodo z veseljem povedali, kako ste lahko srečni, ko zadovoljujete svoje duhovne potrebe.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Naj si še tako zdržljiv, obstaja meja, koliko lahko narediš v enem dnevu.

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Spoznavanje Stvarnika je najboljša izobrazba, ki si jo lahko pridobiš.

[Okvir/slika na strani 5]

PRAKTIČNI KORAKI ZA ZMANJŠANJE STRESA

❑ Ali veliko časa porabiš za to, da se znajdeš v svojih zapiskih in zvezkih, ko skušaš najti to, kar iščeš? Nekateri ljudje potrebujejo pomoč, da bi bili bolje organizirani. Naj te ne bo sram druge prositi za predloge.

❑ Ali odlašaš? Naredi preizkus in se potrudi dokončati nalogo prej, kot je treba. Presenečen boš, kakšno olajšanje in zadovoljstvo boš občutil. To te bo morda motiviralo, da ne boš več odlašal z domačimi nalogami.

❑ Ali med poukom pogosto sanjariš? En mesec poskusi delati naslednje: Pri razrednih razpravah pozorno poslušaj in si delaj dobre zapiske, ki ti bodo kasneje prišli prav. Zna se zgoditi, da boš prijetno presenečen nad tem, koliko lažje je narediti nalogo. Zaradi tega dosežka se ti bo stres, povezan s šolo, zmanjšal.

❑ Ali si si izbral takšne zunajšolske dejavnosti, ki sicer lahko koristijo tvojemu šolanju, vendar zahtevajo veliko časa in truda? Ali je res nujno, da se ukvarjaš z njimi? Pogovori se s svojimi starši. Za mnenje vprašaj koga, ki ima razumen pogled na izobrazbo. Morda boš ugotovil, da te dejavnosti kaj malo prispevajo k temu, da uspešno končaš šolanje.

[Okvir na strani 6]

NAVIDEZNA ZAŠČITA

»Bogatemu človeku so njegove dragocenosti utrjeno mesto, kakor obrambno obzidje v njegovi domišljiji.« (Pregovori 18:11, NW) V preteklosti so se ljudje zanašali na visoke zidove, da jih bodo ščitili pred napadi. Toda pomislite, kako bi bilo živeti v mestu, katerega obzidje bi obstajalo le v vaši domišljiji. To obzidje vas nikakor ne bi ščitilo pred sovražniki, pa ne glede na to, kako zelo bi se trudili verjeti, da obstaja.

Mlade ljudi, ki se ženejo za bogastvom, čaka razočaranje, podobno kot tiste, ki bi živeli v takšnem nezavarovanem mestu. Ali ste roditelj? Dobro je, da svojemu otroku pomagate, da se ogne zanki materializma in ne živi v mestu z navideznim obzidjem.

Naslednje biblijske resnice so vam lahko v pomoč pri pogovoru z vašim sinom ali hčerjo:

▪ Veliko bogastvo pogosto povzroči več problemov, kot pa jih reši. »Bogatašu [. . .] njegovo bogastvo ne da spati.« (Propovednik 5:12, NW; 1. Timoteju 6:9, 10)

▪ Če človek dobro načrtuje, ne potrebuje bogastva, da bi bil srečen. »Misli [Načrti, NW] marljivega merijo le na korist.« (Pregovori 21:5; Luka 14:28)

▪ Zmeren dohodek, ki pokrije posameznikove potrebe, vodi v zadovoljstvo. »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj.« (Pregovori 30:8) *

[Podčrtna opomba]

 [Slika na strani 7]

Na domače naloge NE glej kot na problem, temveč kot na del usposabljanja za službo.

[Slika na strani 7]

Preveč naprezanja povzroči ravno obraten učinek od želenega.