Mož, ki je kartografiral svet

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BELGIJE

Gerardus Mercator se je na začetku leta 1544 znašel v hladni in temni jetniški celici. Menil je, da ga čaka gotova smrt. Zakaj se je največji kartograf 16. stoletja znašel v takšnih okoliščinah? Da bi to ugotovili, se najprej pobliže seznanimo z njegovim življenjem in časom, v katerem je živel.

MERCATOR se je rodil leta 1512 v Rupelmondu, majhnem pristaniškem kraju blizu Antwerpna. Šolal se je na univerzi v Leuvnu. Po diplomi je pričel preučevati nauke Aristotela in kaj kmalu ga je začelo vznemirjati dejstvo, da njegovih pogledov ni mogel uskladiti z Biblijo. Napisal je: »Ko sem ugotovil, da se stališča Aristotela in drugih filozofov v mnogih pogledih ne ujemajo z Mojzesovim opisom nastanka sveta, sem pričel dvomiti o poštenosti vseh filozofov in začel sam preiskovati skrivnosti narave.«

Ker ni želel postati filozof, je opustil nadaljnji študij na univerzi. Vseeno pa si je do konca življenja prizadeval najti dokaze, da je biblijsko poročilo o ustvaritvi točno.

Zanimati ga prične geografija

Leta 1534 je pričel pod mentorstvom matematika Gemma Frisiusa študirati matematiko, astronomijo in geografijo. Poleg tega se je pri graverju in izdelovalcu globusov Gasparju Van der Heydenu verjetno izučil graverske obrti. Kartografi so na začetku 16. stoletja na zemljevide pisali v gotici. Ta pisava je imela velike in oglate črke, zato so lahko nanje vpisali le malo informacij. Mercator pa je prevzel nov stil kurzivne pisave, ki so jo uporabljali v Italiji, in se je pri izdelovanju globusov dobro obnesla.

Leta 1536 je kot graver sodeloval s Frisiusom in Van der Heydenom pri izdelavi globusa. Z lastnoročno lepo kurzivno pisavo je močno prispeval k temu, da je projekt uspel. Mercatorjev življenjepisec Nicholas Crane piše, da je neki drug kartograf »na stenski zemljevid, ki je bil tako velik, kot možakar sam, uspel vpisati petdeset krajev v Ameriki, medtem ko jih je Mercator vpisal šestdeset, in to na globus, premera dveh dlani«!

Kartograf je rojen

Mercator je leta 1537 objavil svoje prvo »samostojno delo« – zemljevid Svete dežele, ki ga je naredil z namenom, da bi ljudje »bolje razumeli staro in novo zavezo«. V 16. stoletju so bili zemljevidi Svete dežele skrajno netočni. Na nekaterih ni bilo navedenih niti 30 krajev, pa še ti mnogokrat niso bili vpisani  na pravo mesto. Na Mercatorjevem zemljevidu pa je bilo več kot 400 krajev! Na njem je bila prikazana tudi pot, po kateri so Izraelci po izhodu iz Egipta potovali skozi puščavo. Zemljevid je bil zelo natančen, zato so bili mnogi Mercatorjevi sodobniki nad njim navdušeni.

Ta uspeh ga je spodbudil, da je leta 1538 izdal zemljevid sveta. Kartografi so pred tem zelo malo vedeli o Severni Ameriki in so jo imenovali Neznana oddaljena dežela. Čeprav je geografsko ime »Amerika« že obstajalo, pa je bil Mercator prvi, ki je to ime uporabil tako za Severno kot tudi za Južno Ameriko.

Mercator je živel v času, ko so mornarji na veliko raziskovali svetovna morja in odkrili mnogo novih dežel. Njihova poročila se velikokrat niso ujemala, zato je bilo delo kartografov izjemno oteženo, saj so morali sami zapolniti vrzeli. Kljub temu je Mercator leta 1541 izpolnil svoj cilj in naredil »dotlej najpopolnejši globus«.

Obtožijo ga krivoverstva

V Leuvnu, kjer je živel, je bilo mnogo protestantov. Do leta 1536 je postal naklonjen protestantizmu, in videti je, da je te vere kasneje postala tudi njegova žena. Februarja 1544 so ga skupaj s še 42 drugimi prebivalci Leuvna aretirali in obtožili pisanja »sumljivih pisem«. Prav tako je mogoče, da je z objavo zemljevida Svete dežele vzbudil sumničenje Tapperja in Latomusa, dveh teologov z univerze v Leuvnu. Oba sta vodila sojenje prevajalcu Biblije, Williamu Tyndalu, ki so ga leta 1536 usmrtili v Antwerpnu. Tapperja in Latomusa je morda skrbelo, da Mercator s svojim  zemljevidom Svete dežele spodbuja ljudi k branju Biblije, podobno kot jih je k temu spodbujal Tyndale s svojim prevodom Biblije. Kakršen koli je že bil razlog, so Mercatorja zaprli na gradu v njegovem rojstnem kraju Rupelmondu.

Antoinette Van Roesmaels, ki so ji tudi sodili, je pričala, da se Mercator ni nikoli pridružil protestantom pri njihovem zasebnem branju Biblije. Toda ker je sama bila navzoča pri takšnem branju, so jo živo pokopali, tako da jo je čakala počasna in mučna smrt zaradi zadušitve. Mercatorja so po sedmih mesecih ječe izpustili in mu zaplenili vse imetje. Leta 1552 se je preselil v Duisburg (Nemčija), kjer so bili ljudje versko strpnejši.

Prvi atlas

Mercator je še naprej zagovarjal biblijsko poročilo o ustvaritvi. Večino svojega življenja je posvetil temu, da bi naredil splošni pregled ustvaritve »nebes in zemlje, od samega začetka do današnjih dni«, kot se je sam izrazil. To delo je opremil s kronološkimi in geografskimi informacijami.

Leta 1569 je v prvem delu svojega pregleda z naslovom Chronologia objavil seznam najpomembnejših zgodovinskih dogodkov od ustvaritve naprej. To je naredil s ciljem, da bi njegovi bralci razumeli, kje v toku zgodovine so sedaj. Toda ker je v tej knjigi omenil tudi Lutrov ugovor glede odpustkov iz leta 1517, jo je katoliška cerkev vpisala v indeks prepovedanih knjig.

V naslednjih letih je veliko časa namenil risanju in graviranju tiskarskih plošč za  zemljevide v svojem novem geografskem priročniku. Leta 1590 ga je zadela kap. Od takrat naprej ni mogel več govoriti, ohromljeno pa je imel tudi levo stran telesa, tako da je zelo težko nadaljeval s pripravo zemljevidov. Kljub temu je bil odločen, da bo svoje življenjsko delo dokončal, zato ga ni opustil vse do smrti leta 1594, ko je bil star 82 let. Njegov sin Rumold je končal pet še nedodelanih zemljevidov. Celotna zbirka Mercatorjevih zemljevidov je izšla leta 1595. To je bila prva zbirka zemljevidov, ki so ji nadeli ime atlas.

V Mercatorjevem Atlasu je bila tudi študija prvih poglavij Prve Mojzesove knjige, v kateri je zagovarjal verodostojnost Božje Besede pred napadi filozofov. Mercator je za svojo študijo dejal: »To je cilj vsega mojega dela.«

»Največji geograf našega časa«

Razširjena izdaja Atlasa, ki jo je leta 1606 izdal Jodocus Hondius, je bila natisnjena v mnogih jezikih in je postala prodajna uspešnica. Abraham Ortelius, kartograf iz 16. stoletja, je hvalil Mercatorja in dejal, da je »največji geograf našega časa«. Nedavno ga je pisec Nicholas Crane opisal kot »moža, ki je kartografiral planet«.

Mercatorjeva zapuščina je še vedno del našega vsakdanjika. Kadar koli na primer pogledamo v atlas oziroma se orientiramo po Globalnem navigacijskem sistemu, smo lahko hvaležni za delo, ki ga je opravil Mercator. Ta izjemni mož je vse življenje skušal ugotoviti, kje je glede na kronološki opis Božjega stvarjenjskega dela njegovo mesto v času in prostoru.

[Okvir na strani 21]

MERCATOR – MARLJIV PREUČEVALEC BIBLIJE

Mercator je verjel, da bo zemlja nekoč polna pravičnosti, miru in blaginje. Napisal je komentar k Rimljanom od 1. do 11. poglavja, ki ni bil nikoli objavljen in v katerem je spodbijal kalvinistično zamisel o predestinaciji. Prav tako je zanimivo, da se ni strinjal z Martinom Lutrom, saj je trdil, da so za rešitev poleg vere potrebna tudi dela. V enem od svojih pisem je napisal, da vzrok za greh »ne gre iskati pri planetih [astrologiji], niti kjer koli v naravi, ki jo je ustvaril Bog, temveč le v človekovi svobodni volji«. V svojih pismih je zavrnil dogmo rimskokatoliške cerkve o transsubstanciaciji in trdil, da Jezusovih besed »to je moje telo« ne bi smeli jemati dobesedno, temveč prej duhovno.

[Okvir/slika na strani 22]

MERKATORJEVA PROJEKCIJA

Ali ste že kdaj poizkušali zravnati lupino pomaranče? Seveda je to nemogoče, ne da bi jo pri tem poškodovali. Iz tega primera se lepo vidi, s kakšno težavo so se ubadali kartografi – kako zemljo, ki je okrogla, projicirati na ravno površino. Mercator je to težavo rešil tako, da je uvedel sistem, ki je danes znan kot Merkatorjeva projekcija. Po tej metodi so črte, ki kažejo zemljepisno širino od ekvatorja do polov, enakomerno porazdeljene. Čeprav so razdalje in velikosti zaradi tega popačene (še posebej proti severu in jugu), pa je bil ta sistem pomemben dosežek v kartografiji. Mercatorjev stenski zemljevid sveta iz leta 1569 je bil mojstrovina, ki je veliko doprinesla k temu, da je kot kartograf zaslovel. Pravzaprav se njegovo projekcijo še vedno uporablja za izdelavo pomorskih zemljevidov in aplikacij Globalnega navigacijskega sistema.

[Slika]

Merkatorjeva projekcija spada med valjčne projekcije, pri katerih zemeljsko površino preslikajo na plašč odprtega valja.

[Slika na strani 20]

Mercatorjev zemljevid Svete dežele iz leta 1537, na katerem je več kot 400 krajev.

[Slika na straneh 20, 21]

Mercatorjev zemljevid sveta iz leta 1538

(Bodite pozorni na besedo AMERI CAE na obeh ameriških celinah.)

[Vir slike na strani 19]

Antwerpen, Stedelijk Prentenkabinet

[Vir slike na strani 20]

Oba zemljevida: From the American Geographical Society Library, University of Wisconsin-Milwaukee Libraries