Kako je vaša ščitnica?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BRAZILIJE

SARA je bila zelo žalostna, ker je v prvem trimesečju nosečnosti izgubila otroka. Približno leto dni kasneje je spet splavila. Vrsta preiskav ni pokazala, zakaj se je to zgodilo. Z leti je Sara pričela pridobivati kilograme, čeprav je pazila na to, koliko je pojedla, in se je redno gibala. Poleg tega so se ji pojavili krči v nogah in postala je bolj občutljiva za mraz. Nazadnje so krvni testi in ultrazvočni pregled žleze ščitnice pokazali, da ima Hashimotov tiroiditis, bolezen, ki je bila morebiten vzrok njenih splavov. *

Sara tako kot večina ljudi ni posvečala pretirane pozornosti svoji ščitnici. Toda njeno vedno slabše zdravje je pokazalo, kako pomembna je ta žleza.

 Žleza ščitnica

Ščitnica je majhna žleza metuljaste oblike, leži pa na sprednjem delu vratu tik pod Adamovim jabolkom. Ima dva režnja, ki sta ovita okrog sapnika, tehta pa približno 30 gramov. Je del endokrinega sistema, skupine organov in tkiv, ki proizvajajo, shranjujejo in izločajo hormone – kemične prenašalce – naravnost v krvni obtok.

Ščitnica je sestavljena iz številnih foliklov ali žepkov, napolnjenih z gosto tekočino, v kateri so ščitnični hormoni. V njih je veliko joda. Pravzaprav je v ščitnici skoraj 80 odstotkov vsega joda. Če s hrano ne dobimo dovolj tega elementa, lahko pride do povečanja ščitnice oziroma golše. Pri otrocih lahko pomanjkanje joda ovira nastajanje hormonov in tako zavre njihov telesni, duševni in spolni razvoj. To bolezen imenujemo kretinizem.

Delovanje ščitničnih hormonov

Ščitnični hormoni se imenujejo T3, rT3 (reverzni T3) in T4. * Tako T3 kot rT3 nastajata iz T4, to pa se povečini ne dogaja v ščitnici, temveč v telesnih tkivih. Ko telo potrebuje več ščitničnih hormonov, ta žleza izloči T4 v kri, po njej pa potem T4, T3 in rT3 lahko pridejo do vseh celic v telesu.

Prav kakor lahko s pedalom za plin nadziramo hitrost avtomobilskega motorja, ščitnični hormoni uravnavajo hitrost metabolizma – kemičnega dogajanja v celicah, ki ustvarja energijo in nove celice. Zato ščitnični hormoni skrbijo za normalno rast in obnovo tkiva, vplivajo na srčni utrip ter skrbijo za nastajanje energije za mišice in uravnavajo telesno temperaturo.

Ščitnični hormoni imajo še druge pomembne funkcije. Na primer, jetrom pomagajo iz krvi odstranjevati odvečne trigliceride in lipoproteine majhne gostote (slab holesterol). Holesterol se prenese v žolč in od tam v blato. Po drugi strani pa premalo ščitničnih hormonov lahko povzroči porast slabega holesterola in znižanje lipoproteinov velike gostote (dober holesterol).

Ščitnični hormoni v prebavilih pospešujejo izločanje prebavnih sokov in spodbujajo ritmično krčenje in sproščanje mišic (peristaltika). Zato lahko preveč ščitničnih hormonov pospeši prebavo, premalo hormonov pa jo upočasni.

Kaj nadzira delovanje ščitnice?

Nadzorovanje ščitnice se prične v delu možganov, ki se imenuje hipotalamus. Ko hipotalamus zazna potrebo po ščitničnih hormonih, opozori bližnjo hipofizo, ki leži v sedlu možganskega dna nad ustno votlino. Hipofiza nato sprosti v krvni obtok tiroideo stimulirajoči hormon (TSH), ki spodbudi ščitnico k delu.

Zato lahko zdravniki z merjenjem količine TSH in ščitničnih hormonov v krvi ugotovijo, kako ščitnica deluje in v kakšnem stanju je. To je pomembno, saj se lahko pojavijo težave s ščitnico.

Ko ščitnica ne deluje dobro

Nepravilno delovanje ščitnice je lahko posledica pomanjkanja joda v prehrani, telesnega  ali duševnega stresa, genskih okvar, infekcij, bolezni (navadno avtoimunskih) ali stranskih učinkov zdravil, predpisanih za različna obolenja. * Povečana ščitnica oziroma golša je lahko znak bolezni. Povečana je morda cela žleza ali pa v njej nastanejo vozliči. Čeprav je golša običajno benigna, jo mora vedno pregledati zdravnik, saj je lahko znak resnejšega bolezenskega stanja, kot denimo raka. *

Okvarjena ščitnica ponavadi proizvaja preveč ali premalo hormonov. Povečano delovanje se imenuje hipertiroidizem, zmanjšano pa hipotiroidizem. Bolezen ščitnice se lahko razvija postopoma in neopazno, zato morda človek več let boleha za njo, ne da bi vedel. Kot pri večini bolezni, je tudi tukaj boljše, da se diagnoza postavi zgodaj.

Med pogostejše bolezni ščitnice spadata Hashimotov tiroiditis in Gravesova bolezen. Obe sta avtoimunski bolezni – tako se imenujeta zato, ker imunski sistem napade zdrave  telesne celice, saj jih ne prepozna za svoje. Hashimotov tiroiditis je šestkrat pogostejši pri ženskah kot pri moških in je navadno vzrok za hipotiroidizem. Gravesova bolezen pa je osemkrat pogostejša pri ženskah kot pri moških in običajno povzroči hipertiroidizem.

Obstajajo različna mnenja glede tega, kako pogosto naj bi opravili pregled ščitnice, čeprav na splošno velja, da je tak pregled pomemben pri novorojenčkih. (Glej okvir »Pomembna preiskava za novorojenčke«.) Če zdravstvena preiskava pokaže, da ščitnica premalo deluje, je ponavadi treba opraviti še preglede, s katerimi bi odkrili protitelesa, ki napadajo ščitnico. V kolikor pa pregled pokaže, da ščitnica preveč deluje, se običajno opravi rentgensko slikanje, vendar se to odsvetuje, če je pacientka noseča oziroma doji. Če so v ščitnici vozliči, je morda treba narediti biopsijo, da bi se ugotovilo, ali so maligni.

Ko je potrebno zdravljenje

Zdravila lahko ublažijo znake hipertiroidizma, kot denimo hiter srčni utrip, trzanje mišic in tesnoba. K drugi vrsti zdravljenja spada uničevanje ščitničnih celic, tako da ta žleza proizvaja manj hormonov. Včasih pa je ščitnico morda treba kirurško odstraniti.

Bolnikom, ki imajo hipotiroidizem ali so jim ščitnico odstranili, zdravniki običajno predpišejo dnevni odmerek hormona T4. Da bi zdravniki določili pravi odmerek, spremljajo njihov odziv na zdravljenje. Rak ščitnice se lahko zdravi različno, med drugim z zdravili, kemoterapijo in radioaktivnim jodom ali se kirurško odstrani.

Sara se uspešno zdravi z nadomestno hormonsko terapijo, tako da uživa T4, in nutricionistka ji pomaga, da se uravnovešeno prehranjuje. Rezultati so pozitivni. Sara je podobno kot drugi ljudje spoznala, da je ščitnica majhen, a zelo pomemben organ. Zato dobro skrbite za svojo ščitnico – jejte zdravo hrano, v kateri je dovolj joda, poskušajte se ogibati kroničnega stresa in kar najbolj skrbite za svoje zdravje.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

Prav kakor lahko s pedalom za plin nadziramo hitrost avtomobilskega motorja, ščitnični hormoni uravnavajo hitrost metabolizma.

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

Bolezen ščitnice se lahko razvija postopoma in neopazno, zato morda človek več let boleha za njo, ne da bi vedel.

[Okvir/slike na strani 28]

OBIČAJNI ZNAKI

Hipertiroidizem: pretirana napetost, nepojasnjeno hujšanje, hiter srčni utrip, pospešena prebava, neredna menstruacija, razdražljivost, tesnoba, nihanje razpoloženja, izbuljene oči, oslabele mišice, nespečnost in tanki, lomljivi lasje. *

Hipotiroidizem: telesna in duševna izčrpanost, nepojasnjeno pridobivanje telesne teže, izpadanje las, zapeka, preobčutljivost za mraz, neredna menstruacija, depresija, spremenjen glas (hripav ali globok), izguba spomina in utrujenost.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 28]

POMEMBNA PREISKAVA ZA NOVOROJENČKE

Že iz nekaj kapljic krvi, ki jih odvzamejo novorojenčku, se lahko ugotovi, ali je z njegovo ščitnico kaj narobe. Če je, bodo zdravniki skušali zadeve spraviti v red. Zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov lahko otrok zaostane v telesnem in duševnem razvoju. To bolezen imenujemo kretinizem. Zato dojenčkom običajno naredijo preiskavo že nekaj dni po rojstvu.

[Okvir/slike na strani 29]

ALI SE PRAVILNO PREHRANJUJETE?

Pravilna prehrana nam lahko pomaga preprečiti težave s ščitnico. Na primer, ali je v hrani, ki jo uživate, dovolj joda, ki je nujno potreben za nastajanje ščitničnih hormonov? Morske ribe in druga morska hrana so odličen vir tega nujnega elementa. Količina joda v zelenjavi in mesu se razlikuje glede na kemično sestavo tal. Da bi se nadomestilo pomanjkanje tega elementa v hrani, vlada ponekod zahteva, da se jod dodaja kuhinjski soli.

Za ščitnico je pomemben tudi selen. Ta element v sledovih je del encima, ki hormon T4 pretvarja v T3. Tudi količina selena v zelenjavi, mesu in mleku je odvisna od prsti. Bogat vir selena so morska hrana in brazilski orehi. Če sumite, da imate težave s ščitnico, se vsekakor posvetujte s svojim zdravnikom; ne skušajte težave reševati kar sami.

[Shema na strani 28]

(Lega besedila – glej publikacijo)

sapnik

grlo (Adamovo jabolko)

ščitnica

sapnik