Biblijsko gledišče

Ali je prav, da se verniki ločujejo na duhovnike in laike?

Prečastiti, prečastiti gospod, oče, sveti oče, rabi, njegova prevzvišenost, njegova visokost, njegova svetost – to so nekateri nazivi, ki duhovniški razred v različnih religijah ločujejo od laikov. Takšno ločevanje je običajno v mnogih religijah. Toda ali je ta ureditev od Boga ali pa gre za človeško tradicijo oziroma, kar je še pomembnejše, ali jo Bog sploh odobrava?

»V NOVI ZAVEZI in v času apostolov se nikjer ne omenja razred duhovnikov ali laikov,« je napisal profesor teologije Cletus Wessels. V Encyclopedii of Christianity piše: »Postopoma je nastala razlika med duhovniki kot uslužbenci in laiki kot preostalimi [. . .] Na ‚navadne‘ člane cerkve se je začelo gledati kot na neusposobljeno množico.« Ta razlika je postala očitna v tretjem stoletju n. št. – več kot dvesto let po Jezusu Kristusu!

Ali je ločevanje na duhovnike in laike, glede na to, da ne temelji na zgledu Jezusovih apostolov in prvih kristjanov, napačno? V luči Biblije je. Poglejmo, zakaj.

»Vsi vi pa ste bratje«

Božja Beseda nam pove, da so vsi kristjani Božji služabniki in da ni nihče bolj ali manj pomemben od drugih. (2. Korinčanom 3:5, 6) Pisec o verskih zadevah, Alexandre Faivre, je povedal, da so zgodnji kristjani »vztrajali pri tem, da med njimi ne bi bilo nobenega razrednega razlikovanja«. To, da ni bilo »nobenega razrednega razlikovanja«, se sklada z besedami, ki jih je Jezus izrekel svojim sledilcem: »Vsi vi pa ste bratje.« (Matej 23:8)

Seveda so duhovno zreli moški služili kot nadzorniki, k čemur je spadalo tudi pastirjevanje in poučevanje. (Apostolska dela 20:28) Vendar ti moški niso bili plačani duhovniki. Večina od njih so bili običajni delovni ljudje – možje in očetje. Za delo nadzornikov se niso usposobili v kakšnih semeniščih, temveč tako, da so marljivo preučevali Božjo Besedo in gojili lastnosti, ki jih želi Bog. To je pomenilo, da je moral vsak nadzornik biti »zmernih navad, zdravih misli, urejen, gostoljuben, usposobljen za poučevanje, [. . .] razumen, ne bojevit, ne tak, ki ljubi denar, ampak tak, ki dobro vodi svojo družino«. (1. Timoteju 3:1–7)

Zakaj se je modro ravnati po Bibliji

»Ne pojdite dlje od tega, kar je pisano,« piše v Bibliji. (1. Korinčanom 4:6) Ko se ljudje ne menijo za to navodilo, ki ga je po navdihnjenju dal Bog, ponavadi pride do duhovne škode, in to velja za ureditev, ki ločuje duhovnike od laikov. Zakaj? Prosimo, razmislite o naslednjih šestih točkah.

1. Ločevanje na duhovnike in laike nakazuje na to, da bi moral človek dobiti poseben klic, da bi bil Božji služabnik. Toda Biblija pravi, da bi morali vsi pravi kristjani služiti Bogu in slaviti njegovo ime. (Rimljanom 10:9, 10) Glede služenja v občini pa se krščanske moške na splošno spodbuja, naj se potegujejo za to prednost. To je običajno med Jehovovimi pričami. (1. Timoteju 3:1)

2. Ločevanje na duhovnike in laike povišuje duhovniški razred, kar dokazujejo laskavi verski nazivi. Vendar je Jezus rekel: »Kdor se  [. . .] med vsemi vami vede kot majhen, ta je velik.« (Luka 9:48) V skladu s tem skromnim stališčem je svojim sledilcem dejal, naj ne sprejemajo verskih nazivov. (Matej 23:8–12)

3. Plačan duhovniški razred je lahko za laike težko finančno breme, še posebej če duhovniki živijo razkošno. Po drugi strani pa krščanski nadzorniki skrbijo za svoje gmotne potrebe tako, da opravljajo običajno posvetno delo, in s tem dajejo drugim dober zgled. * (Apostolska dela 18:1–3; 20:33, 34; 2. Tesaloničanom 3:7–10)

4. Duhovnik je lahko finančno odvisen od drugih, zato je morda v skušnjavi, da razvodeni biblijsko sporočilo, in tako ugodi župljanom. Pravzaprav je v Svetem pismu napovedano, da se bo to dogajalo. »Prišel bo namreč čas, ko ne bodo prenašali zdravega pouka, ampak si bodo po lastnih željah iskali učitelje, da bi poslušali to, kar prija njihovim ušesom.« (2. Timoteju 4:3)

5. Zaradi ločevanja na duhovnike in laike slednji prepuščajo religijo duhovnikom, medtem ko se sami zgolj tedensko udeležujejo bogoslužja. Vendar bi se morali vsi kristjani zavedati svojih duhovnih potreb in marljivo preučevati Biblijo. (Matej 4:4; 5:3)

6. Če laiki niso poučeni o Bibliji, jih duhovniki utegnejo zlahka zavajati ali celo izkoriščati. Pravzaprav se je v zgodovini zgodilo veliko takšnih zlorab. * (Apostolska dela 20:29, 30)

Jehovove priče zato, da bi se dosledno ravnali po tem, kar je zapisano v Bibliji, nimajo duhovniškega razreda, temveč neplačane duhovne pastirje in učitelje, ki rade volje služijo Božji čredi. Zakaj se ne bi o tem sami prepričali, tako da obiščete vam najbližjo kraljestveno dvorano?

[Podčrtni opombi]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Kako bi morali vsi Božji služabniki gledati drug na drugega? (Matej 23:8)

▪ Katerim zahtevam morajo krščanski moški zadostiti, da bi v občini služili kot nadzorniki? (1. Timoteju 3:1–7)

▪ Zakaj ureditve, ki ločuje duhovnike od laikov, Bog ne odobrava? (1. Korinčanom 4:6)

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Jezus se v nasprotju z duhovniki ni imel za pomembnega.