Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ko se s človekom ravna, kot da je ničè

Ko se s človekom ravna, kot da je ničè

Ko se s človekom ravna, kot da je ničè

»V prvem letu osnovne šole v Španiji so me otroci v razredu klicali z žaljivimi vzdevki, ker sem bila precej manjša od njih. Skoraj vsak dan sem prihajala domov s solzami v očeh.« (Jennifer, hči filipinskih priseljencev)

»Ko sem začel obiskovati novo šolo, so me belopolti sošolci zbadali z žaljivkami. Vedel sem, da me hočejo izzvati, da bi se stepel z njimi. Nekako mi je uspelo ostati miren – v sebi pa sem se čutil prizadetega in zavrnjenega.« (Timothy, Afroameričan)

»Ko sem bil star sedem let, je prišlo do spopada med plemenoma Igbo in Hausa. Sovraštvo je vplivalo name, zato sem se pričel norčevati iz dečka, ki je pripadal plemenu Hausa, čeprav je bil moj prijatelj.« (John, iz plemena Igbo)

»S somisijonarko sva se o biblijskem sporočilu pogovarjali s sosedi in takrat so otroci, ki jih je naščuval krajevni duhovnik, pričeli hoditi za nama in naju obmetavati s kamenjem. Duhovnik je hotel, da zapustiva mesto.« (Olga)

ALI ste kdaj doživeli ponižanje zaradi nepravične diskriminacije, ki naj bi temeljila na predsodkih? Mogoče se je to zgodilo zaradi vaše barve kože, religije, ekonomskega položaja, spola ali celo starosti. Tisti, ki so stalno žrtve predsodkov, pogosto živijo v strahu, da tega ne bo nikoli konec. Kadar gredo mimo skupine ljudi, vstopijo v trgovino, zamenjajo šolo ali se udeležijo kakšnega družabnega srečanja, jih morda prevzame tesnoba.

Poleg tega žrtve predsodkov in diskriminacije morda težko najdejo zaposlitev, so deležne slabše zdravstvene oskrbe in slabše izobrazbe, imajo manj ugodnosti v skupnosti, v kateri živijo, in tudi manj pravic. Ko k diskriminaciji spodbujajo ljudje, ki so na oblasti, lahko to povzroči takšno zlo, kot sta etnično čiščenje in genocid. Staroveški primer poskusa genocida je opisan v biblijski knjigi Estera. Bodite pozorni, kakšno vlogo so igrali predsodki in sovraštvo. (Estera 3:5, 6)

Pristranskost in nestrpnost sta morda celo tam, kjer obstajajo zakoni, ki prepovedujejo diskriminacijo. Nekdanja visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pravi: »Šestdeset let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic [. . .] so načela enakosti in nediskriminacije še vedno daleč od tega, da bi bila vsesplošno dejstvo.« To je zaskrbljujoče, saj so se zaradi imigracije in dotoka beguncev zelo spremenile demografske razmere številnih držav.

Ali lahko potem o nepristranski družbi samo sanjamo? Ali pa je predsodke in diskriminacijo mogoče premagati? Na ti vprašanji bosta odgovorila naslednja članka.