Predsodki in diskriminacija – odkrivanje vzrokov

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.« (Prvi člen Splošne deklaracije človekovih pravic)

PREDSODKI in diskriminacija kljub temu plemenitemu idealu še vedno pestijo človeštvo. To žalostno dejstvo ne dokazuje le tega, da živimo v kritičnih časih, temveč tudi to, da smo ljudje nepopolni. (Psalm 51:5) Vendar razmere še zdaleč niso brezupne. Resda nismo sposobni odstraniti diskriminacije, ki smo ji priča, lahko pa se trudimo, da bi izkoreninili predsodke, ki jih morda gojimo v sebi.

Za začetek je že dobro, da priznamo, da se v vsakem od nas lahko razvijejo predsodki. V knjigi Understanding Prejudice and Discrimination piše: »Najpomembnejši sklepi, ki jih lahko izpostavimo iz raziskave o predsodkih, so morda tile: 1. nihče, ki je sposoben razmišljati in govoriti, ni imun za gojenje predsodkov, 2. za zmanjšanje predsodkov sta pogosto potrebna namenski trud in osveščenost in 3. to je mogoče doseči z zadostno motivacijo.«

Osveščenost je opisana kot »najučinkovitejše orodje« v boju zoper predsodke. Lahko na primer razkrije glavne vzroke predsodkov, nam pomaga stvarneje preiskati svoja stališča in se modro spoprijeti s predsodki, kadar smo njihove žrtve.

Odkrivanje vzrokov

Predsodki navedejo ljudi na to, da popačijo, napačno predstavijo ali se celo ne menijo za dejstva, ki so v nasprotju z njihovimi vnaprej ustvarjenimi mnenji. Toda kje so korenine predsodkov? Predsodki utegnejo vzkaliti v navidez nedolžnih, vendar zmotnih družinskih vrednotah, ali pa jih morda posejejo tisti, ki namerno širijo popačene poglede na druge rase in kulture. Do njih lahko pride zaradi nacionalizma in krivih verskih naukov ali pa so posledica neprimernega ponosa. Zakaj ne bi ob pregledovanju naslednjih točk in ustreznih biblijskih načel preverili svoja stališča ter videli, ali bi bilo dobro narediti kakšno spremembo?

Družba. Ljudje smo po naravi družabni in to je dobro. V Bibliji piše, da »kdor se razdružuje, svojega išče poželenja« in se celo ne  meni za modrost. (Pregovori 18:1) Vendar bi morali pametno izbirati svojo družbo, saj lahko ta močno vpliva na nas. Zato se modri starši zelo zanimajo za to, s kom se družijo njihovi otroci. Raziskave so pokazale, da lahko že triletni otroci razvijejo rasne predsodke, ki se jih naučijo iz stališč, besed in dejanj drugih. Seveda bi morali starši narediti vse, kar lahko, da bi dobro vplivali na svoje otroke, in se ob tem zavedati, da je njihov vpliv običajno najmočnejši dejavnik pri oblikovanju otrokovih vrednot.

▪ Kaj piše v Svetem pismu? »Otroka vzgajaj v skladu s pravo potjo; tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« (Pregovori 22:6, NW) »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Če imate otroke, se lahko vprašate: Ali svoje otroke usmerjam po poti, ki je prava in pravična v Božjih očeh? Ali se družim z ljudmi, ki pozitivno vplivajo name? Ali dobro vplivam na druge? (Pregovori 2:1–9)

Nacionalizem. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je nacionalizem opisan kot »prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov«. Ivo Duchacek, profesor političnih znanosti, je v svoji knjigi Conflict and Cooperation Among Nations napisal: »Nacionalizem deli človeštvo v skupine, ki se med seboj ne prenašajo. Tako ljudje najprej razmišljajo kot Američani, Rusi, Kitajci, Egipčani ali Perujci in šele nato kot ljudje – če sploh.« Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov je napisal: »Mnogi današnji problemi izhajajo oziroma so posledica nepravilnih stališč – nekatera med njimi smo sprejeli skoraj podzavestno. Med temi je zamisel slepega nacionalizma: ‚Moja dežela ima vedno prav!‘«

▪ Kaj piše v Svetem pismu? »Bog je namreč svet [celotno človeštvo] tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) »Bog ni pristranski, temveč [. . .] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35) Vprašajte se: Če je Bog v svoji ljubezni nepristranski – sprejema ljudi iz vseh narodov, tudi mene – ali naj se ga ne bi trudil posnemati, še posebej če pravim, da ga častim?

Rasizem. Po nekem slovarju so rasisti prepričani, »da rasa vpliva na človekovo osebnost oziroma sposobnosti in da je določena rasa boljša od drugih«. Vendar kot piše v The World Book Encyclopedii, raziskovalci »niso našli nobene znanstvene podlage za takšne trditve o [rasni] večvrednosti«. Velike krivice, ki jih razpihuje rasizem, kot denimo to, da se ljudem sistematično kratijo pravice, so žalosten dokaz, da rasizem temelji na lažeh in zmotah.

▪ Kaj piše v Svetem pismu? »Resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32) Bog je »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode«. (Apostolska dela 17:26) Za Boga piše: »Ne  gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7) Vprašajte se: Ali se trudim na vse ljudi gledati tako, kot gleda Bog? Ali skušam ugotoviti, kakšni so v resnici drugi ljudje (morda tisti, ki so druge rase ali kulture), tako da nekatere od njih spoznam osebno? Ko ljudi spoznamo bolj osebno, lažje spregledamo zavajajoče stereotipe.

Religija. V knjigi The Nature of Prejudice piše: »Do ostudnih dejanj neogibno pride, ko ljudje z religijo opravičujejo [sebične interese] in etnično koristoljubje. Takrat se religija in predsodki združijo.« V isti knjigi tudi piše, da je še posebej pretresljivo to, kako hitro se mnogi verniki, »kot je videti, iz pobožnih ljudi prelevijo v ljudi, polne predsodkov«. Dokaze, ki podpirajo te besede, je mogoče videti v cerkvah, rezerviranih samo za določeno raso, sovraštvu in nasilju med verskimi skupinami ter terorističnih dejanjih v imenu religije.

▪ Kaj piše v Svetem pismu? »Modrost, ki je od zgoraj [od Boga], [. . .] si prizadeva za mir, je razumna, [. . .] je nepristranska.« (Jakob 3:17) »Pravi častilci [bodo] častili Očeta v duhu in [verski] resnici.« (Janez 4:23) »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matej 5:44) Vprašajte se: Ali moja religija spodbuja k pristni ljubezni do vseh, tudi do tistih, ki mi morda želijo škoditi? Ali so vrata moje cerkve odprta za vsakršne ljudi, ne glede na narodnost, barvo kože, spol, zaslužek ali družbeni položaj?

Prevzetnost. Zaradi prevzetnosti, ki se kaže v obliki samopoveličevanja ali ošabnosti, lahko človek bolj nagiba k predsodkom. Denimo, prevzeten človek se lahko čuti večvrednega ali pa zaničuje manj izobražene oziroma revne. Morda tudi kaže nagnjenost k temu, da verjame propagandi, ki povišuje njegov narod ali etnično skupino. Spretni propagandisti, kakršen je bil nacistični diktator Adolf Hitler, premišljeno spodbujajo k nacionalnemu in rasnemu ponosu, da bi si pridobili podporo množic in očrnili tiste, ki veljajo za drugačne ali nezaželjene.

▪ Kaj piše v Svetem pismu? »Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu.« (Pregovori 16:5) »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe.« (Filipljanom 2:3) Vprašajte se: Ali mi potihem prija poslušati laskave komentarje o moji rasi oziroma etnični skupini ali žaljive pripombe o drugih? Ali rad zavidam tistim, ki imajo darove, kakršnih jaz nimam, ali pa sem iskreno vesel za njihove sposobnosti?

Da, Biblija upravičeno svari: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) Zato na svoje srce glejte kot na nekaj zares dragocenega in ne dovolite, da bi ga kar koli pokvarilo! Polnite ga z Božjo modrostjo. Takrat in samo takrat se bo zgodilo to, kar piše v Pregovorih 2:10–12: »Razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila, da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré.«

Kaj pa lahko naredite, če ste žrtev predsodkov ali diskriminacije? O tem razpravlja naslednji članek.

[Slika na strani 6]

Ko ljudi spoznamo bolj osebno, lažje spregledamo zavajajoče stereotipe.