Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kakšni so izzivi?

Kakšni so izzivi?

Kakšni so izzivi?

Kaj menite? Ali so izzivi, ki jih ima današnja generacija mladih, težji od izzivov, ki so jih imele prejšnje generacije? Če je vaš odgovor ne, potem morda mislite, da so današnji najstniki najsrečnejša skupina mladih v vsej zgodovini.

V mnogih državah ima medicina pod nadzorom bolezni, ki so mlade v preteklosti oropale zdravja ali jim celo vzele življenje. Zaradi napredka v tehniki nastajajo elektronske naprave in igrače, o katerih so prejšnje generacije le sanjale. Gospodarski razvoj je omogočil, da se je na milijone družin dvignilo iz revščine. Nešteto staršev trdo dela, da svojim otrokom omogočijo normalne pogoje za življenje in možnosti za izobraževanje, ki jih sami niso imeli.

Brez dvoma imajo današnji mladi veliko prednosti, vendar se spoprijemajo tudi z izzivi brez primere. En razlog za to je, da človeštvo sedaj živi v času, ki ga Biblija oziroma Sveto pismo imenuje »sklenitev stvarnosti«. (Matej 24:3) Jezus Kristus je točno napovedal, da bo ta doba zaznamovana z velikimi družbenimi preobrati. (Matej 24:7, 8) Biblija to isto dobo imenuje »zadnji dnevi«, prevladujoče družbene razmere pa opisuje kot takšne, »v katerih [je] težko živeti«. (2. Timoteju 3:1) Razmislite o nekaterih izzivih, ki bremenijo današnje najstnike.

1. izziv

Večja osamitev

Filmi, televizijske oddaje in revije prikazujejo mlade, kot da so stalno obkroženi s skupino prijateljev, s katerimi skupaj odraščajo in tudi kasneje vzdržujejo to vez. Resničnost večine najstnikov pa je precej drugačna.

Raziskovalca Barbara Schneider in David Stevenson, ki sta analizirala intervjuje, opravljene s tisočimi mladimi v Združenih državah Amerike, sta ugotovila, da »je sorazmerno malo študentov stalno imelo istega najboljšega prijatelja ali manjšo skupino prijateljev«. Mnogim mladim »primanjkuje tesnih medsebojnih vezi in imajo le nekaj dobrih prijateljev, s katerimi se lahko prosto pogovarjajo o težavah ali z njimi delijo svoje zamisli,« pravita Schneiderjeva in Stevenson.

Videti je, da najstnikom, ki pa imajo prijatelje, zanje primanjkuje časa. Neka obsežna raziskava v Združenih državah Amerike je pokazala, da večina najstnikov približno 10 odstotkov svojega časa nameni osebnemu stiku s prijatelji, kar 20 odstotkov pa ga preživijo sami – to je več, kot ga porabijo bodisi za družino ali prijatelje. Sami jedo, sami potujejo in sami se zabavajo.

K tej težnji prispeva hitro širjenje elektronskih naprav. Na primer, leta 2006 je v reviji Time pisalo, da so v Združenih državah Amerike mladi med 8. in 18. letom starosti v povprečju preživeli šest ur in pol na dan pred televizijskim zaslonom, s slušalkami v ušesih ali z rokami na igralnih konzolah oziroma na računalniških tipkovnicah. *

Ta generacija seveda ni prva, ki več ur uživa v poslušanju glasbe ali igranju iger. (Matej 11:16, 17) Vendar to, kako veliko časa se sedaj mladi ukvarjajo z elektronskimi napravami, namesto da bi ga preživljali z družinskimi člani, utegne biti škodljivo. Raziskovalca Schneiderjeva in Stevenson pravita: »Mladi poročajo, da so takrat, ko so sami, manj samozavestni, manj srečni, manj uživajo v tem, kar počnejo, in počutijo se manj dejavne.«

2. izziv

Pod pritiskom, da bi imeli spolne odnose

Najstniki in celo še mlajši otroci so pod velikim pritiskom, da bi imeli spolne odnose. Nathan iz Avstralije pravi: »Mnogi mladi, ki jih poznam iz šole, so imeli prvi spolni odnos med 12. in 15. letom starosti.« Dekle Vinbay iz Mehike pravi, da so bili med mladimi na njeni šoli priložnostni spolni odnosi zelo razširjeni. »Tisti, ki niso imeli spolnih odnosov, so veljali za čudne,« pravi. »Priložnostni spolni odnosi so med mojimi vrstniki tako običajni, da ne zaleže, če samo enkrat rečeš ne,« pravi 15-letna Ana iz Brazilije. »Znova in znova moraš zavračati takšne ponudbe.«

Raziskovalci iz Velike Britanije so anketirali tisoč mladih med 12. in 19. letom starosti, ki so prihajali iz različnih okolij. Ugotovili so, da jih je skoraj 50 odstotkov redno spolno aktivnih. Več kot 20 odstotkov teh spolno dejavnih mladih je bilo starih komaj 12 let! Psihiater za otroke in mladostnike Dylan Griffiths, ki je vodil raziskavo, pravi: »Nadzor, ki je tradicionalno pripadal družini, cerkvi in drugim institucijam, izginja, žrtve pa so otroci.«

Ali so mladi, ki imajo spolne odnose, res »žrtve«? V nekem poročilu, objavljenem leta 2003, so raziskovalci Robert E. Rector, Lauren R. Noyes in Kirk A. Johnson našli neposredno povezavo med spolno dejavnostjo najstnikov, depresijo in večjo nevarnostjo za poskus samomora. Pregledali so intervjuje, opravljene s 6500 najstniki, in ugotovili, da imajo »spolno dejavna dekleta dobrih trikrat več možnosti, da zapadejo v depresijo, kakor dekleta, ki niso spolno dejavna«. Med fanti pa imajo tisti, »ki so spolno dejavni, dobrih dvakrat več možnosti, da zapadejo v depresijo, kakor tisti, ki niso spolno dejavni«.

3. izziv

Razbite družine

Mladi v Združenih državah Amerike doživljajo hitre spremembe, kar se tiče strukture družine in vrednot. »V zadnjih desetletjih je bilo nekaj velikih demografskih sprememb, ki neposredno vplivajo na življenje najstnikov,« piše v knjigi The Ambitious Generation—America’s Teenagers, Motivated but Directionless. »Število članov povprečne ameriške družine upada, zato imajo mladostniki verjetno tudi manj bratov in sester. Ker stopnja razvez še naprej narašča, več otrok preživi del svojega otroštva samo z enim roditeljem. In vse več mater, ki imajo otroke, mlajše od osemnajst let, hodi v službo, zato je manj verjetnosti, da je doma kdo od odraslih.«

Ne glede na to, ali otroci živijo z enim ali obema staršema, se mnogi čutijo odtujeni od staršev ravno takrat, ko jih najbolj potrebujejo. Raziskava, ki je nekaj let potekala med 7000 najstniki, je pokazala, da je večina mladostnikov menila, da so njihovi starši ljubeči in strpni. Kljub temu »je samo tretjina dejala, da je deležna posebne pozornosti in pomoči, ko ima kakšen problem«. Raziskava je še pokazala: »Večina mladostnikov na težavne razmere gleda kot na čas, ko je najmanj verjetnosti, da bodo starši kakor koli ukrepali in jim pomagali.«

Na Japonskem nekdaj močne družinske vezi najeda želja po gmotnem uspehu. Juko Kavaniši, profesorica sociologije, je leta 2000 povedala: »Večina staršev današnjih najstnikov se je rodila v desetletjih po drugi svetovni vojni in je bila med odraščanjem izpostavljena novim vrednotam, ki so poudarjale gmotni uspeh in pridobivanje bogastva.« Kakšne vrednote ti starši prenašajo na svoje otroke? Kavanišijeva pravi: »Danes veliko staršev skrbi predvsem za to, da bi si njihovi otroci pridobili čim višjo izobrazbo. Vse dokler se otroci šolajo, so druge reči doma drugotnega pomena ali pa so sploh nepomembne.«

Kako lahko takšno neuravnoteženo poudarjanje gmotnega uspeha in izobrazbe vpliva na mlade? Na Japonskem sredstva javnega obveščanja pogosto govorijo o kireru – izrazu, ki opisuje, kako se mladi nenadoma zlomijo pod pritiskom. »Ko je videti, da se otroci vedejo nerazumno,« pravi Kavanišijeva, »je tako morda zato, ker se jim ne zdi, da bi družina nadzirala njihovo vedenje.«

Razlog za optimizem

Zagotovo smo v »kritičnih časih, v katerih [je] težko živeti«. (2. Timoteju 3:1) Vendar je v Bibliji zapisano še precej več kot le to, da bodo ljudje v tem času doživljali čedalje hujše težave.

V njej so tudi koristni nasveti, kako si lahko mladi izboljšajo svoje življenje. Bog Jehova, avtor Biblije, si zelo želi mlade poučiti, kako se spoprijeti z izzivi. (Pregovori 2:1–6) On hoče, da bi lepo živeli. Po njegovi Besedi lahko »neizkušeni dobi[jo] ostroumnost, mladeniči spoznanje in premišljenost«. (Pregovori 1:4) Razmislite, kako lahko pomagajo biblijska načela.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 10 Na Japonskem so postali mladi, ki se osamijo v svoji sobi, nekaj tako običajnega, da so dobili ime hikikomori. Nekateri ocenjujejo, da je tam med 500.000 in 1,000.000 takšnih mladih.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Po neki raziskavi imajo spolno dejavna dekleta dobrih trikrat več možnosti, da zapadejo v depresijo, kakor dekleta, ki niso spolno dejavna.

[Okvir/slika na strani 6]

Samouničevalno vedenje

V vladnem poročilu iz leta 2006 je pisalo, da se je v Veliki Britaniji število uživalcev kokaina, starih od 11 do 15 let, v letu dni podvojilo. Kakih 65.000 mladih je dejalo, da so že poskusili to drogo. Na Nizozemskem naj bi bilo več kot 20 odstotkov mladih med 16. in 24. letom starosti nekoliko odvisnih od alkohola ali pa naj bi imeli kakšno z alkoholom povezano bolezen.

Mnogi mladi svojo notranjo stisko izražajo bolj neposredno, tako da režejo, grizejo ali žgejo svoje telo. »Ocenjeno je, da tri milijone Američanov trpi zaradi samopoškodovanja in da vsak dvestoti najstnik trpi zaradi kroničnega samopoškodovanja,« pravita raziskovalca Len Austin in Julie Kortum.

[Slika na strani 3]

Mnogim mladim manjka tesnih prijateljev, ki se jim lahko zaupajo.