Kako je sodobno kmetovanje spremenilo svet

KAKO pridete do hrane? Ali jo kupujete ali pa jo pridelate sami? Še do pred kratkim se je večina ljudi ukvarjala s kmetovanjem, tako da si je sama pridelala hrano za svoje potrebe. Toda sedaj v nekaterih industrializiranih državah kmetujeta le dva odstotka ljudi. Kako je prišlo do takšne spremembe?

Izboljšave v učinkovitem kmetovanju so nastopile počasi, nato pa so se kar vrstile. Vsaka sprememba je bila za milijone družin dramatična in ta proces še vedno poteka po vsem svetu. Pregled tega, kako napredek kmetovanja vpliva na ljudi, vam lahko pomaga razumeti današnji svet.

Revolucija se začne

Presenetljivo je, da je v Evropi do ene največjih sprememb, ki je vodila stran od kmetovanja za lastne potrebe, prišlo v 12. stoletju, ko so iznašli konjski komat. Ta vprežna priprava je konju pri delu pomagala, da se ni dušil. Tako vpreženi konji so lahko vlekli močneje, hitreje in dlje kakor voli, s katerimi so delali prej. Kmetovalci so lahko s konji povečali svoj pridelek. Z železnimi plugi so lahko orali zemljo, ki je prej ni bilo mogoče obdelovati. Še ena zgodnja izboljšava je bila vpeljava pridelkov za izboljšanje prsti, kot so fižol, grah, detelja in lucerna, ki zemljo obogatijo z dušikom. Bogatejša prst je obrodila obilnejši pridelek.

Že samo te zgodnje izboljšave so nekaterim kmetovalcem omogočile, da so pridelali več hrane, ki so jo lahko prodali. Tako so pričela nastajati mesta, kjer so ljudje lahko kupili hrano in odprli svoj obrat ter delali kot trgovci. Nekateri od teh bogatih proizvajalcev, trgovcev in kmetovalcev so iznašli prve kmetijske stroje.

Okoli leta 1700 je angleški kmetovalec Jethro Tull izumil sejalnik s konjsko vprego, ki je zamenjal sejanje na roko, postopek, s katerim se je tratilo seme. Leta 1831 je v Združenih državah Amerike Cyrus McCormick iznašel žetveni stroj s konjsko vprego, s katerim se je lahko pridelek požel petkrat hitreje kakor s koso. Približno takrat so trgovci začeli v  Evropo prinašati gnojila z andske obale v Južni Ameriki. Z uporabo strojev in gnojil se je znatno povečala količina pridelane hrane. Vendar kako je to vplivalo na ljudi?

Napredek v kmetovanju je dal zagon industrijski revoluciji, saj so lahko ljudje v mestih prišli do obilice poceni hrane. Ta revolucija se je najprej začela v Veliki Britaniji in trajala kakih 100 let, med leti 1750 in 1850. Na tisoče družin se je moralo preseliti v industrijska mesta, da so delali v premogovnikih, livarnah železa, ladjedelnicah in tekstilnih tovarnah. Niso imeli kaj dosti izbire. Majhni kmetovalci, ki si niso mogli privoščiti novih metod kmetovanja, so dobili manj denarja za svoje pridelke in tako niso mogli plačevati najemnine. Morali so zapustiti svojo kmetijo in se preseliti v prenatrpane mestne četrti, kjer so razsajale bolezni. Namesto da bi družine skupaj kmetovale, so morali moški sedaj delati zdoma. Celo otroci so dolge ure delali v tovarnah. Druge narode so kmalu doletele podobne spremembe.

Znanstveno kmetovanje prinese še več sprememb

Do leta 1850 so bile nekatere države že dovolj bogate, da so financirale kmetijske raziskave. Znanstveno preučevanje agrikulture prinaša spremembe vse do današnjih dni. Na primer, gojitelji rastlin so preučevali genetiko in vzgojili rastline, ki imajo večji donos ali so odporne na bolezni. Raziskovalci so tudi odkrili natančno mešanico nitratov in fosfatov, ki je potrebna za različne pridelke in vrste tal. Plevel je delavce na kmetiji vso sezono zaposloval z okopavanjem. Toda številni delavci so izgubili službo, ko so znanstveniki naredili izpopolnjene herbicide, ki so upočasnili rast plevela. Stari sovražniki kmetovalcev so tudi žuželke, črvi in hrošči. A danes imajo na voljo pravo orožarno kemičnih sredstev za boj proti skoraj vsakršni nadlogi. *

Tudi življenje živinorejca se je spremenilo. Z robotskimi molznimi aparati in računalniško vodenimi krmilniki lahko ima en živinorejec skupaj s svojim pomočnikom v oskrbi do 200 krav. Poleg tega lahko kmetovalci dosežejo, da se teleta in prašiči zredijo hitreje kot kdaj prej, tako da jih vzrejajo v hlevih namesto na prostem in imajo s tem pod nadzorom njihovo temperaturo in prehrano.

Rezultati znanstvenega kmetovanja so bili pogosto spektakularni. Nekateri kmetovalci so imeli sto ali celo tisočkrat večji donos pridelkov na enega delavca v primerjavi s časom pred tehničnim napredkom. Toda kako je ta razvoj vplival na življenje kmetovalcev?

Življenje kmetovalca se spremeni

Stroji so marsikje spremenili življenje kmetovalca. Večina kmetovalcev in delavcev na kmetijah mora sedaj znati upravljati in vzdrževati dovršene stroje. In vse več je takih, ki delo opravljajo sami. Minili so časi, ko so ljudje družno sejali, okopavali in želi.

V številnih deželah se je pojavil nov tip kmetovalca, visoko izobražen poslovnež, specializiran za masovno pridelavo samo nekaj kmetijskih pridelkov ali le enega. Veliko je vložil v zemljo, poslopja in stroje. Vendar je daleč od tega, da bi bil samostojen. Velika živilska podjetja in verige veleblagovnic mu narekujejo ne le ceno pridelkov, marveč tudi njihovo vrsto, velikost in barvo. Agronomi mu pripravijo sistem proizvodnje pridelkov, specializirana podjetja pa ga oskrbujejo s točno določenimi gnojili, pesticidi in hibridnimi semeni, ki so potrebni za posebne razmere na njegovi kmetiji. Metode kmetovanja, ki jih uporablja, so precej naprednejše od metod njegovih prednikov. Vendar mu kljub temu še zmeraj ni enostavno in nekateri so zaskrbljeni glede morebitnih škodljivih posledic določenih metod kmetovanja.

Kmetovalci so še vedno v krizi

V bogatih državah je še vedno veliko kmetovalcev prisiljenih zapustiti svojo posest, ker ne morejo tekmovati z velikimi kmetijskimi združenji. Nekateri kmetovalci lahko obdržijo svoj dragoceni življenjski slog tako, da razširijo ponudbo z oddajanjem prenočišč ali pa s  sprostitvenimi dejavnostmi, kot so kampiranje, golf in rokodelstvo. Drugi se specializirajo za pridelavo organske hrane, gojenje cvetja ali vzrejo nojev in alpak.

V revnejših državah se kar 80 odstotkov prebivalstva preživlja s kmetovanjem in številni med njimi doživljajo velike spremembe. Mednarodna podjetja, ki uporabljajo industrijske metode kmetovanja, morda pokupijo večino najboljše zemlje, da na njej gojijo pridelke za oddaljena tržišča. Zato ljudje, ki se preživljajo s kmetovanjem, pogosto z malo stroji, če sploh kakšnim, obdelujejo nerodovitno zemljo ali majhna polja, da svoji družini priskrbijo hrano.

V številnih državah se ljudje množično preseljujejo iz vasi v mesta, kar je posledica procesa, ki se je pričel pred več stoletji. To, da kmetije propadajo in mesta rastejo, še vedno enim koristi, drugim pa povzroča težave. Le redke vlade, če sploh katera, učinkovito in sočutno pomagajo ljudem v stiski. Kako zelo človeštvo potrebuje Božje kraljestvo, pod katerim bo življenje spremenjeno na bolje! (Izaija 9:6)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/sliki na strani 23]

DVE METODI KMETOVANJA

Eusebio živi v Andih, kjer goji pridelke in skrbi za 14 glav živine. »Vse imajo ime,« pravi. »Rad kmetujem. Sami si pridelamo vso zelenjavo. Z ženo pomagava sosedom orati in žeti, oni pa pomagajo nama. Nihče od nas nima strojev. Orjemo z voli, na bolj strmih predelih pa kopljemo na roke.

Nekoč je zaradi bolezni poginila skoraj vsa živina. Za tem sem opravil kratek tečaj oskrbe bolnih živali. Odtlej nismo zaradi bolezni izgubili niti ene in sedaj lahko sosedom pomagam skrbeti tudi za njihove živali. Z ženo na vaški tržnici prodajava sir, vendar zasluživa zelo malo. Kljub temu imava vedno dovolj hrane za najinih šest otrok.«

Richard obdeluje več kot 500 hektarjev zemlje v kanadski preriji. Dela sam, razen ko mu v sezoni setve in žetve pomaga najeti delavec.

»Dandanes je napor pri kmetovanju bolj psihičen kot fizičen,« pravi Richard. »Tako v traktorju kot v žetvenem stroju je klimatska naprava, ki me varuje pred prahom in insekti. Imam stroje, ki so široki 9 metrov, in tako lahko v enem dnevu posejem ali požanjem 65 hektarjev zemlje. Vendar se zelo zanašam na te stroje, kar mi povzroča stres. Občasno jih moram zamenjati in za to najeti posojilo. To, ali ga bom lahko odplačal, je odvisno od dejavnikov, ki jih ne morem nadzirati – dežja, zmrzali, tržnih cen in obrestnih mer. Stres, povezan s kmetovanjem, je pri tukajšnjih kmetovalcih povod za številne zakonske težave in celo za samomor.«

[Slika na strani 21]

Žetveni stroj znamke McCormick, ki so ga izumili leta 1831, je pomagal kmetom požeti žito petkrat hitreje kot prej.

[Vir slike]

Wisconsin Historical Society, WHi-24854