Pogled v svet

▪ »Devet naravnih katastrof od desetih je sedaj povezanih s podnebnimi spremembami. Število zabeleženih naravnih nesreč se je v preteklih dveh desetletjih podvojilo, in sicer z 200 na leto na več kot 400.« (JOHN HOLMES, GENERALNI PODSEKRETAR ZA HUMANITARNE ZADEVE IN VODJA KOORDINACIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZA NUJNO POMOČ)

Človekove pravice za domorodna ljudstva

Deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki je bila sprejeta leta 2007, je sedaj prevedena v majevščino in jezik nahuatl, dva najbolj razširjena jezika domorodcev v Mehiki. V časopisu El Universal je pisalo: »Najmanj 10 milijonov ljudi [v Mehiki] ne pozna svojih pravic. Zato se pogosto ne zavedajo, da so žrtve zlorabe.« Ti prevodi, kot pravijo, bodo domorodcem omogočili, da se bodo njihove osnovne človekove pravice spoštovale.

Prodajanje devištva

Sociologi so zaprepadeni nad dejstvom, da so nekateri mladi na Poljskem pripravljeni svojo prvo spolno izkušnjo prodati za denar, poroča revija Newsweek Polska. »Mlade z vseh strani obkroža preprosto sporočilo: vse je naprodaj,« pravi psiholog Jacek Kurzępa z univerze v Zieloni Góri. Vse več jih svoje devištvo ponuja celo na dražbi po internetu. Toda cena, ki jo mladi plačajo za takšno dejanje, je visoka. »Ta odločitev vpliva na preostanek [posameznikovega] življenja in prihodnji odnos s partnerjem,« pravi Kurzępa.

V Amazoniji je bila nekoč urbana civilizacija

Na obsežnih gozdnatih področjih južne Amazonije, za katera so menili, da so še nedotaknjena, so morda nekoč živele urbane skupnosti, »obdane z velikim obzidjem«. Do tega sklepa so prišli antropologi, ki so delali v Matu Grossu v Braziliji. Tam so odkrili »mreže obzidanih mest in manjših vasi«, ki jih je prerasel tropski gozd in se razprostirajo na domnevno 30.000 kvadratnih kilometrih. Nekatera mesta so obsegala področje, veliko 60 hektarov. V poročilu Floridske univerze, na kateri delajo antropologi, ki so prišli do tega odkritja, piše, da so ta naselja obstajala »med letoma 1250 in 1650, ko so evropski kolonisti in bolezni, ki so jih prinesli s seboj, najbrž pobili večino prebivalcev.«

Rastline pomagajo pri pooperacijskem okrevanju

Že dolgo velja prepričanje, da lahko stik z naravo zmanjša stres in spodbudi pozitivne občutke ter olajša trpljenje bolnim. Nedavna raziskava potrjuje to prepričanje. »Bolniki so bili med poopreacijskim okrevanjem poljubno razporejeni po bolniških sobah, ki so bodisi imele rastline bodisi ne,« piše v Science Daily. Tisti, ki so imeli v svoji sobi rastline, so občutili manj bolečin, potrebovali občutno manj zdravil proti bolečinam, imeli boljši srčni utrip in krvni tlak ter so bili bolj zadovoljni s sobo kakor bolniki, ki v sobi niso imeli rastlin. Kakih 93 odstotkov tistih, ki so bili v sobi z rastlinami, je reklo, da so bile rastline »najbolj pozitiven« del njihove sobe.