Namenska načrtnost ali nerazumski proces?

Angleški duhovnik in teolog William Paley je leta 1802 pojasnil svoje razloge za vero v Stvarnika. Dejal je, da bi lahko, če bi hodil po puščavi in bi na tleh našel kamen, razumno sklenil, da je tam nastal zaradi vpliva naravnih procesov. Če pa bi namesto kamna našel uro, bi le stežka prišel do podobnega sklepa. Zakaj? Preprosto — vse značilnosti ure kažejo, da je bila oblikovana z namenom.

PALEJEVE zamisli so močno vplivale na angleškega naravoslovca Charlesa Darwina. Vendar je Darwin v nasprotju s Paleyjevo logiko kasneje predlagal, da je očitno načrtnost v živih organizmih mogoče pojasniti s procesom, ki ga je poimenoval »naravni izbor«. Mnogi so na Darwinovo teorijo o evoluciji gledali kot na dokončen odgovor na to, zakaj je prepričanje v načrtnost v naravi napačno.

Vse od časa Paleyja in Darwina je bilo o tej temi veliko napisanega. Argumente v prid načrtnosti na eni strani in v prid naravnega izbora na drugi so že velikokrat prečistili, izpopolnili in posodobili. Obe teoriji zelo vplivata na to, ali ljudje verjamejo, da vesolje obstaja z namenom ali ne. To, kar verjamete, utegne močno vplivati na vaš občutek glede tega, kako smiselno je vaše življenje. Zakaj?

 Logične posledice darvinizma

Darwinova teorija je mnoge iskrene ljudi navedla na sklep, da njihov obstoj nima pravega smisla. Če je vesolje in vse, kar je v njem, plod naključnih kombinacij elementov, do katerih je prišlo po prvotnem velikem poku, potem življenje ne more imeti nobenega pravega smisla. Pokojni Nobelov nagrajenec, biolog Jacques Monod, je dejal: »Človek končno ve, da je sam v vsej vesoljni brezčutni prostranosti, iz katere je nastal po naključju. Njegova usoda ni nikjer dorečena, niti njegove dolžnosti.«

Podobno se je izrazil Peter William Atkins, profesor kemije na Oxfordu: »Menim, da ima to izredno vesolje čudovito, osupljivo veličastnost. Tam visi v vsej svoji slavi, docela in povsem nekoristno.«

Vsi znanstveniki se seveda ne strinjajo s tem glediščem. In za to imajo zelo dobre razloge.

Precizna nastavitev – dokaz namenske načrtnosti?

Mnogi raziskovalci se pri preučevanju naravnih zakonov ustavijo ob zamisli, da vesolje obstaja brez kakršnega koli namena. Nanje naredijo velik vtis denimo osnovne sile, ki urejajo dogajanje v vesolju. Zakoni, ki vodijo te sile, so videti tako precizno nastavljeni, da zaradi njih obstaja vesolje, ki omogoča življenje. Kozmolog Paul Davies pravi: »Če bi obstoječe zakone spremenili samo za trohico, bi to utegnilo imeti smrtonosne posledice.« Denimo, če bi bili protoni le nekoliko težji od nevtronov, ne pa nekoliko lažji, kot dejansko so, bi vsi protoni razpadli v nevtrone. Ali bi bilo to tako slabo? »Brez protonov in njihovega nadvse pomembnega električnega naboja,« pojasnjuje Davies, »atomi ne bi mogli obstajati.«

Elektromagnetna sila privlači elektrone k protonom, zaradi česar lahko nastajajo molekule. Če bi bila ta sila znatno šibkejša, elektroni ne bi ostali na krožnici okoli jedra atoma in nastati ne bi mogla nobena molekula. Če pa bi bila po drugi strani ta sila veliko močnejša, bi se elektroni prilepili na jedro atoma. V tem primeru kemične reakcije in življenje enostavno ne bi bili mogoči.

Rahla sprememba v tej elektromagnetni sili bi vplivala na sonce in sončno energijo, ki pride na zemljo. Takšna sprememba bi pri rastlinah zlahka otežila ali kar onemogočila fotosintezo. Zato natančna moč  eletromagnetne sile določa, ali je življenje na zemlji mogoče ali ne. *

V knjigi Science & Christianity—Four Views je zanimiva ponazoritev, kako natančna je uravnoteženost med silami in elementi v vesolju. Pisec nagovori bralce, naj si zamislijo raziskovalca, ki obišče namišljeno »nadzorno sobo za celotno vesolje«. Tam raziskovalec opazuje dolge vrste konzol s številčnicami, ki jih je mogoče poljubno nastaviti na katero koli vrednost. Doume tudi, da je treba vsako zelo natančno uravnati, da bi bilo življenje mogoče. Ena številčnica določa moč gravitacijske sile, druga moč elektromagnetne privlačnosti, tretja razmerje med maso nevronov in protonov, in tako naprej. Raziskovalec med opazovanjem teh raznovrstnih številčnic ugotovi, da se dajo poljubno nastavljati. Po temeljitih izračunih mu tudi postane jasno, da bi že majhna sprememba v kateri od teh nastavitev tako zelo spremenila delovanje vesolja, da življenje ne bi več obstajalo. Vendar je vsaka številčnica natančno nastavljena na pravo vrednost, tako da vesolje lahko deluje in da je primerno za življenje. Kaj naj bi potemtakem obiskovalec sklenil glede tega, kako je prišlo do takšne nastavitve teh številčnic?

Astronom George Greenstein pravi: »Ko preučujemo vse te dokaze, se kar naprej vsiljuje misel, da je v to moralo biti vpleteno nekaj nadnaravnega oziroma, še bolje, nekdo nadnaraven. Ali je mogoče, da smo nenadoma  brez namena naleteli na znanstveni dokaz za obstoj Najvišjega bitja?«

Kaj vi menite? Katera razlaga najbolj ustreza precizni nastavitvi, ki jo vidimo v vesolju? Namenska načrtnost ali nerazumski proces?

»Pač smo tukaj – to je vse«

Ateisti imajo seveda svoje protidokaze. Nekateri očitno precizno nastavitev v naravi odpravijo z besedami: »Seveda je vidno vesolje zmožno podpirati človeško življenje. Če ne bi bilo, nas ne bi bilo tukaj, da bi si s tem belili glavo. Zato ni kaj pojasnjevati. Pač smo tukaj – to je vse.« Toda ali se vam zdi to zadovoljujoča razlaga za naš obstoj?

Glede na neki drugi argument bo nekega dne dokazano, da lahko v enačbah, ki izražajo osnovne naravne zakone, tako ali tako deluje samo en možen niz števil. To pomeni, da so prej omenjene številčnice morale biti pravilno nastavljene, da bi vesolje sploh obstajalo. Nekateri pravijo: »Tako je, ker je moralo biti tako!« Četudi bi to neutemeljeno umovanje držalo, še vedno ne bi imeli dokončne razlage za naš obstoj. Skratka, ali je zgolj naključje, da vesolje obstaja in da omogoča življenje?

Spet tretji si v prizadevanju, da bi samo z naravnimi procesi pojasnili načrtnost in precizno nastavitev, ki sta vidni v vesolju, zatekajo k teoriji o multiverzumu oziroma teoriji o mnogih vesoljih. Po tej hipotezi morda živimo v samo enem od številnih vesolij – od katerih imajo vsa različne razmere, nobeno od njih pa nima nikakršnega namena oziroma načrtnosti. Če bi imeli dovolj vesolij, bi po tej razlagi in po zakonih verjetnosti sčasoma eno od njih moralo imeti prave pogoje za življenje.  Toda v resnici ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali teorijo o mnogih vesoljih. To so čiste spekulacije.

Christian de Duve, biokemik in Nobelov nagrajenec, je za tem, ko je izjavil, da ne verjame tej hipotezi, rekel: »Ne glede na to, ali obstajajo številna druga vesolja, ki ne morejo ustvariti življenja in človeškega uma, ali pa ne obstajajo, sta po mojem mnenju življenje in um tako izjemna izraza materije, da morata biti smiselna. Z razvrednotenjem našega vesolja z bilijoni drugih vesolij se nikakor ne izgubi pomembnost njegovih edinstvenih značilnosti, ki jih jaz vidim kot razodevajoče namige za ‚Absolutno resničnost‘, ki stoji za njimi.«

Človekova zavest

Dejstvo, da ustvarjamo teorije o obstoju vesolja, je izredno. V vesolju brez namena takšna sposobnost ne bi bila nič drugega kot rezultat nerazumskega procesa. Se vam to zdi razumno?

Človeški možgani so opisani kot nekaj »najčudovitejšega in hkrati najskrivnostnejšega v vsem vesolju«. Nobeno še tako obsežno znanje na področju fizike in kemije ne more samo po sebi ponuditi ustreznih razlag za to, da je človek sposoben abstraktno razmišljati in da vsi ljudje na splošno iščemo smisel v življenju.

Ali je človeški um, ki nas žene k temu, da razumemo stvari, delo najvišjega uma ali pa je nastal po naključju? Katera od teh možnosti se vam zdi bolj razumna?

Še ena razlaga?

Znanost nam je res veliko povedala o tem, kako delujejo vesolje, svet in živa bitja. Nekaterim ljudem se zdi, da več ko nam znanost odkriva, »bolj neverjeten se jim zdi naš obstoj«. Naš obstoj je potemtakem neverjeten, če je to, da smo tukaj, zgolj plod evolucije. Toda če uporabimo besede znanstvenega pisca Johna Horgana, »se vse okoli nas zdi izjemno načrtovano in v nekaterih pogledih preveč dobro, da bi nastalo po golem naključju«. Fizik Freeman Dyson je podobno komentiral: »Bolj ko raziskujem vesolje in podrobnosti njegove zgradbe, več dokazov najdem za to, da je vesolje nekako vedelo, da prihajamo.«

Ali ne bi bilo v luči teh dokazov – kompleksnost narave, precizna nastavitev, očitna načrtnost in človekova zavest – logično vsaj razmisliti o možnosti, da obstaja Stvarnik? Zelo dober razlog za tako dejanje je, da bi nam Stvarnik moral biti sposoben povedati, kako je življenje nastalo in ali ima smisel. To pa sta vprašanji, na kateri znanost ne zna odgovoriti.

O teh vprašanjih razpravlja knjiga, ki se imenuje Biblija oziroma Sveto pismo, in njeni pisci so trdili, da jih je pri pisanju vodil Stvarnik. Zakaj ne bi preiskali, kaj o tej temi pravi Sveto pismo?

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Ali so človeški možgani plod nerazumskega procesa?

[Okvir/slika na strani 6]

Kaj znanosti omogoča, da obstaja?

Znanstvene raziskave so mogoče, ker v fizičnem svetu vlada red in ker se energija in snov v danih okoliščinah vedeta predvidljivo in nespremenljivo. Ta red je lahko viden v temeljnih zakonih matematike, fizike, kemije in tako naprej. Brez takšnega reda znanstveno delo, tehnika in sámo življenje enostavno ne bi bili mogoči.

Zato se postavljata vprašanji: Kako so nastali fizikalni zakoni? In zakaj delujejo tako, kot delujejo? Mnogi verjamejo, da je najbolj logičen odgovor Najvišji intelekt. Kaj pa verjamete vi?

[Okvir/slike na strani 7]

Ali so nastale iz niča?

Molekule DNK (deoksiribonukleinska kislina), ki so v vsaki živi celici, vsebujejo dovršene in podrobne informacije, potrebne za pravilen razvoj organizmov. Čeprav so te molekule zelo zapletene, bi jih lahko primerjali z digitalnimi podatki, ki so zapisani na DVD-ju. Šifrirani podatki na DVD-ju med delovanjem omogočajo človeku, da gleda videoposnetek ali posluša glasbo. Podobno molekule DNK, ki spominjajo na zasukano vrvno lestev, vsebujejo šifrirane informacije, ki podpirajo celotno življenje in omogočajo, da se živa bitja med seboj razlikujejo – banane od fižola, zebre od mravelj, ljudje od kitov.

Stežka bi kdo namigoval na to, da so digitalni podatki na DVD-ju plod naključnih dogodkov. Ali je potem razumno sklepati, da so skrajno zapletene informacije v molekulah DNK nastale iz niča?

[Navedba vira slike na strani 6]

Galaksija Sombrero: NASA and The Hubble Heritage Team (STScI/AURA)