Zakaj je pomembno izkazovati naklonjenost

»VELIKO ju objemajte!« je profesor otroške psihiatrije rekel mamici, ki je prvič rodila, in sicer dvojčka. Prosila ga je za nasvet, kako bi najbolje vzgojila svoja otroka. »Ljubezen in naklonjenost morate izkazovati na več načinov,« je dodal profesor, »tako da ju objemate in poljubljate, da jima izražate toplino, ste razumevajoči, veseli, radodarni in jima odpuščate ter ju po potrebi disciplinirate. Nikoli ne bi smeli samo misliti, da naši otroci vedo, da jih imamo radi.«

Tiffany Field, vodja inštituta na univerzi v Miamiju na Floridi, na katerem raziskujejo pozitivne učinke dotika, se očitno strinja z gornjim priporočilom. »Dotik je nujen za razvoj in zdravje otroka, prav tako kot pravilna prehrana in gibanje,« je dejala.

Ali tudi odrasli potrebujejo, da se jim izkazuje naklonjenost z dotikom? Da. Klinični psiholog Claude Steiner je na podlagi svojih raziskav sklenil, da sta verbalna in fizična spodbuda nujni za naše čustveno zdravje, ne glede na starost. Medicinska sestra Laura, ki skrbi za veliko skupino ostarelih, pravi: »Opazila sem, da izkazovanje naklonjenosti ostarelim zares učinkuje. Ko si z njimi prijazen in se jih dotakneš, si pridobiš njihovo zaupanje, oni pa voljno ravnajo po tvojih navodilih. Poleg tega jim s takšnim izražanjem naklonjenosti kažeš, da spoštuješ njihovo dostojanstvo.«

Koristi pa nima samo tisti, ki izkazuje naklonjenost, ampak tudi tisti, ki je je deležen. Jezus Kristus je nekoč rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Še posebej nagrajujoče je, ko izrazimo naklonjenost tistim, ki so zaskrbljeni, potrti ali negotovi. V Svetem pismu je opisanih veliko takšnih primerov.

Predstavljajte si, kako potolažen je bil »moški, ves gobav«, ki je bil družbeni izobčenec, ko se ga je sočutno dotaknil sam Jezus Kristus! (Luka 5:12, 13; Matej 8:1–3)

Pomislite, kako okrepljen je moral biti ostareli prerok Daniel, ko ga je Božji angel pokrepčal s prisrčno spodbudo in se ga je trikrat dotaknil. Te izgrajujoče besede in ljubeči dotiki so bili ravno to, kar je Daniel potreboval, da si je opomogel od telesne in duševne izčrpanosti. (Daniel 10:9–11, 15, 16, 18, 19)

Nekoč so dobri prijatelji apostola Pavla potovali približno 50 kilometrov iz Efeza do Mileta, da bi se srečali z njim. Tam jim je Pavel rekel, da se morda ne bodo več videli. Kako ohrabren je prav gotovo bil, ko so se mu ti zvestovdani prijatelji »oklenili [. . .] okrog vratu in ga prisrčno poljubljali«! (Apostolska dela 20:36, 37)

Tako Sveto pismo kot sodobne raziskave nas torej spodbujajo, naj si med seboj izkazujemo naklonjenost. To nam koristi telesno in čustveno. Jasno je torej, da iskreno in primerno izkazovanje naklonjenosti ni dobrodejno samo za otroke.