Mladi vprašujejo:

Ali je narobe, če si želim nekaj zasebnosti?

S ✔ označi svoj najverjetnejši odziv v naslednjih okoliščinah.

1. Si v svoji sobi in imaš zaprta vrata, ko nenadoma, brez trkanja, vstopi tvoj brat ali sestra.

◯ »To ni problem . . . jaz počnem enako.«

◯ »Kako nesramno! Kaj če bi se oblačil?«

2. Po telefonu se pogovarjaš s prijateljem, tvoja mama pa stoji blizu tebe in očitno prisluškuje.

◯ »To ni problem . . . ničesar ne skrivam.«

◯ »Kako zoprno! Počutim se, kot da vohuni za mano!«

3. Ravnokar si prišel domov in starši te zasujejo z vprašanji: »Kje si bil? Kaj si počel? Kdo je bil s tabo?«

◯ »To ni problem . . . ponavadi jim tako ali tako vse povem.«

◯ »To me spravlja ob živce! Starši mi sploh ne zaupajo!«

KO SI bil mlajši, ti zasebnost verjetno ni bila tako pomembna. Če je kdo od tvojih mlajših bratov ali sester nenadoma prišel v tvojo sobo, si ga z veseljem sprejel. Če so te starši kaj vprašali, si odgovoril brez omahovanja. Takrat je bilo tvoje življenje kot odprta knjiga. Sedaj pa si morda želiš, da bi to knjigo kdaj pa kdaj lahko zaprl. »Všeč mi je, ko lahko kaj zadržim zase,« pravi 14-letni Corey. *

Zakaj kar naenkrat želja po zasebnosti? Deloma zato, ker odraščaš. Na primer, zaradi telesnih sprememb, ki jih doživljaš kot mladostnik, si morda zelo zaskrbljen za svoj  videz – celo v navzočnosti družine. Medtem ko odraščaš, imaš kot še nikoli prej potrebo po tem, da o čem razmisliš na samem. To je znak, da se učiš »premišljenosti« – lastnosti, ki jo Sveto pismo ceni pri mladih. (Pregovori 1:1, 4; 5. Mojzesova 32:29) Tudi Jezus se je umaknil »na samoten kraj«, zato da bi poglobljeno razmišljal. (Matej 14:13)

Seveda so tvoji starši še vedno odgovorni zate in imajo pravico vedeti, kaj se ti dogaja v življenju. (Efežanom 6:1) Toda ko združiš njihovo potrebo po tem, da vedo, kaj se dogaja s tabo, in svojo potrebo po tem, da odrasteš, lahko pride do nesoglasij. Kako se lahko spoprimeš s tem izzivom? Poglejmo si dve področji, kjer utegne priti do težav.

Ko želiš biti sam

Obstaja več tehtnih razlogov, zakaj želiš biti sam. Morda se želiš le »malo spoči[ti]«. (Marko 6:31) Oziroma je morda tako, kot je Jezus svetoval svojim učencem: »Kadar moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu.« (Matej 6:6; Marko 1:35) Težava nastane, da takrat, ko zapreš vrata svoje sobe (če jo imaš), starši morda ne mislijo, da moliš! In tvoji bratje ali sestre mogoče ne razumejo, da enostavno želiš biti sam.

Kaj lahko narediš. Namesto da tvoja soba postane bojno polje, udejanjaj naslednje.

● Kar se tiče bratov ali sester, skušaj postaviti nekaj razumnih osnovnih pravil, da boš lahko imel nekaj časa zase. Če je treba, prosi za pomoč starše.

● Kar se tiče staršev, skušaj razumeti njihovo stališče. »Včasih starši preverijo, kaj počnem,« pravi 16-letna Rebekah. »Toda če sem poštena, bi tudi jaz, če bi bila mama, preverila, kaj počne moj najstnik – še zlasti ker vem, koliko skušnjav danes preži na mlade!« Ali lahko podobno kot Rebekah uvidiš, zakaj so tvoji starši v skrbeh? (Pregovori 19:11)

● Iskreno se vprašaj: »Ali staršem dajem povod za to, da sumijo, da za zaprtimi vrati počnem kaj slabega? Ali tako skrivam svoje zasebno življenje, da se morajo zatekati k vohunjenju, da bi kaj izvedeli o meni?« Na  splošno velja, da bolj ko boš odkrit s starši, manj sumničavi bodo. *

Načrt. Spodaj napiši, kaj bi lahko rekel, da bi se s starši pričel pogovarjati o tej temi.

․․․․․

Ko sklepaš prijateljstva

Normalno je, da v mladostništvu sklepaš prijateljstva s tistimi, ki niso del tvoje družine. Prav tako je normalno, da se starši sprašujejo, kdo so tvoji prijatelji in kaj skupaj počnete. To je zanje del dolžnosti – nekaj, kar kot starši morajo delati. Tebi pa se morda njihova skrb zdi čisto pretirana. »Hočem samo imeti svoj mobilnik in elektronsko pošto, ne da mi starši dihajo za vrat in me vsakih deset minut vprašajo, s kom se pogovarjam,« pravi 16-letna Amy.

Kaj lahko narediš. Namesto da dovoliš, da tvoja prijateljstva ustvarijo pregrado med teboj in starši, poskusi naslednje.

● Odkrito povej, kdo so tvoji prijatelji, in poskrbi za to, da se starši seznanijo z njimi. Navsezadnje ti morda ni všeč, da se starši gredo detektive, toda kakšno izbiro imajo, če pa so tvoji prijatelji skrivnost? Zapomni si, da se starši zavedajo, da bo tvoja izbira prijateljev zelo vplivala nate. (1. Korinčanom 15:33) Več ko vedo o ljudeh, s katerimi preživljaš čas, manj zaskrbljeni bodo verjetno glede tvoje izbire prijateljev.

● S starši se spoštljivo pogovori o tem. Ne obtožuj jih, da se vtikujejo v tvoje zadeve. Namesto tega jim morda lahko rečeš kaj takega: »Zdi se mi, da vse, kar povem svojim prijateljem, vzameta pod drobnogled in presojata. Zato se s prijatelji težko pogovarjam celo o vsakdanjih stvareh.« Morda ti bodo starši dovolili nekaj več zasebnosti, kar se tiče tvojih prijateljev. (Pregovori 16:23)

● Bodi pošten do sebe: Ali gre za zasebnost ali za skrivnostnost? Dvaindvajsetletna Brittany pravi: »Če živiš doma in tvoje starše nekaj skrbi, bi moral razmišljati takole: ‚To, kar počnem, ni nič slabega, zakaj bi potem to moral skrivati?‘ Če pa po drugi strani moraš to skrivati, je problem nekje drugje.«

 Načrt. Spodaj napiši, kaj bi lahko rekel, da bi se s starši pričel pogovarjati o tej temi.

․․․․․

Zasebnost in ti

Sedaj imaš priložnost, da razmisliš o nekaterih rešitvah za določeno področje zasebnosti, ki je tebi pomembno.

1. korak: Prepoznaj težavo.

Na katerem področju bi si želel več zasebnosti?

․․․․․

2. korak: Razmisli o stališču svojih staršev.

Zakaj so po tvojem mnenju zaskrbljeni?

․․․․․

3. korak: Poišči rešitve.

a) Pomisli na vsaj en način, s katerim morda nevede prispevaš k problemu, in ga napiši spodaj.

․․․․․

b) Katere spremembe bi lahko naredil glede tega?

․․․․․

c) Kako bi želel, da bi se starši odzvali na to, kar te muči?

․․․․․

4. korak: Pogovori se.

Ob primernem času se s starši pogovori o tem, kar si napisal zgoraj.

[Podčrtni opombi]

V RAZMISLEK

● Zakaj imajo starši pravico, da poizvedujejo o tvojem življenju?

● Kako ti bo lahko to, da se naučiš spretno pogovarjati s starši, pomagalo kasneje v življenju komunicirati z drugimi odraslimi?

[Okvir/slika na strani 19]

KAJ PRAVIJO TVOJI VRSTNIKI

»Če so mladi iskreni do svojih staršev, potem imajo ti manj razlogov za branje njihove e-pošte in SMS sporočil, da bi ugotovili, kaj se dogaja v njihovem življenju.«

»Ne bi me motilo, če bi starši brali mojo e-pošto. Če ima delodajalec pravico prebirati e-pošto svojih zaposlenih, zakaj potem starši ne bi smeli videti e-pošte svojih otrok?«

»Starši ne želijo, da se ti zgodi kaj slabega, zato se včasih zdi, da vdirajo v tvojo zasebnost. To je videti nepravično. Toda iskreno rečeno, bi tudi jaz počela enako, če bi imela otroke.«

[Slike]

Eden

Kevin

Alana

[Okvir na strani 21]

ZA STARŠE

● Vaš sin je v svoji sobi in ima zaprta vrata. Ali naj bi vstopili kar brez trkanja?

● Vaša hči je doma pozabila mobilni telefon, ko je v naglici odšla v šolo. Ali naj bi pokukali v njena sporočila?

Na ti vprašanji ni lahko odgovoriti. Po eni strani imate pravico vedeti, kaj se dogaja v življenju vašega mladostnika, in ste odgovorni za njegovo varnost. Po drugi strani pa ne morete večno sumničavo bdeti nad otrokom in nadzorovati vsak njegov gib. Kako lahko najdete ravnovesje?

Prvič, zavedajte se, da mladostnikova želja po zasebnosti ni vedno znak za težave. Pogosto je to normalen del odraščanja. Zasebnost mladostnikom pomaga, da se učijo samostojnosti, medtem ko sklepajo prijateljstva, ter da pri reševanju svojih težav uporabljajo »razum«. (Rimljanom 12:1, 2) Prav tako jim pomaga, da se učijo premišljenosti, ki je bistvena lastnost za to, da postanejo odgovorni odrasli. (1. Korinčanom 13:11) Poleg tega imajo priložnost poglobljeno premisliti, preden odgovorijo na težka vprašanja. (Pregovori 15:28)

Drugič, če boste skušali do potankosti nadzorovati mladostnikovo življenje, morate vedeti, da lahko to pripelje do jeze in uporništva. (Efežanom 6:4; Kološanom 3:21) Ali to pomeni, da se morate umakniti? Ne, saj ste še vedno roditelj. Cilj je, da si vaš otrok pridobi izšolano vest. (5. Mojzesova 6:6, 7; Pregovori 22:6) Navsezadnje je učinkoviteje otroka usmerjati, kot pa nadzorovati.

Tretjič, pogovorite se s svojim mladostnikom. Prisluhnite temu, kar ga skrbi. Ali bi lahko kdaj popustili? (Filipljanom 4:5) Mladostniku povejte, da mu boste dovolili nekaj zasebnosti, vse dokler ne bo izdal vašega zaupanja. Opišite posledice neposlušnosti in če je treba, v skladu s tem tudi ukrepajte. Bodite prepričani, da svojemu mladostniku lahko pustite nekaj zasebnosti, ne da bi se odrekli svoji vlogi ljubečega roditelja.

[Slika na strani 20]

Zaupanje je kakor denar za opravljeno delo – moraš ga zaslužiti.