Biblijsko gledišče

Ali so še vedno uporabni vsi deli Svetega pisma?

»Sveto pismo ima za sodobnega človeka izredno malo praktične vrednosti, razen kakšnih podrobnosti, ki pomagajo pri reševanju križank ali odgovarjanju na vprašanja na kakšnem kvizu.«

»To, kar je v Svetem pismu omenjeno glede seznamov rodov, devištva in strahu pred Bogom, so bile v biblijskih časih koristne kulturne zamisli, toda njihova uporabnost je v 21. stoletju neznatna.«

»Sveto pismo je bilo zastarelo, še preden so ga prvič natisnili.«

TE IZJAVE so bile nedavno vzete z neke spletne strani, ki je obravnavala temo »Ali je Sveto pismo zastarelo in nepomembno?«. Kaj vi menite o teh izjavah? Ali se strinjate z njimi?

Mogoče se res ne strinjate z ljudmi, ki v celoti zavračajo Sveto pismo, vendar se kljub temu sprašujete, ali je vse v tej knjigi uporabno. Navsezadnje večina cerkva deli Sveto pismo na to, kar je splošno znano kot Stara zaveza in Nova zaveza, kar daje vtis, da je več kot 75 odstotkov besedila starega oziroma zastarelega.

Nihče več ne daruje živalskih žrtev, ki so bile predpisane v Mojzesovi postavi. Kakšen je potem smisel, da so v 3. Mojzesovi knjigi ohranjene vse podrobnosti glede žrtvovanja? (3. Mojzesova 1:1–7:38) Kaj pa začetna poglavja 1. kroniške knjige, v katerih ni omenjeno skoraj nič drugega razen seznami rodov? (1. kroniška 1:1–9:44) Kakšna je korist teh seznamov, če danes nihče ne more najti neposredne družinske povezave s tistimi, ki so omenjeni v teh poglavjih?

Recimo, da z drevesa utrgate jabolko. Ali je sedaj, ko imate jabolko, drevo, na katerem je zraslo, neuporabno? Ne, če hočete še več sadežev! Sveto pismo je v nekaterih pogledih kot ta jablana. Za nekatere njegove dele, denimo psalme ali govor na gori, se morda zdi, da so zlahka dostopni in še posebej »slastni«. Čeprav imamo te dele morda radi – prav kakor mogoče svoje najljubše sadje – ali bi nam potem moralo biti vseeno za druge dele? Kaj sámo Sveto pismo pravi o tem?

Okoli leta 65 n. št. je apostol Pavel napisal Timoteju svoje drugo pismo, v katerem ga je spomnil: »Že od najzgodnejšega otroštva poznaš Svete spise, ki ti morejo dati modrost za rešitev po veri, ki je v Kristusu Jezusu.« Pavel je dodal: »Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti.« (2. Timoteju 3:15, 16) Ali je z besedami »celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni« meril le na Novo zavezo?

Bodite pozorni na to, da je Pavel za Timoteja rekel, da »Svete spise« pozna že od »najzgodnejšega otroštva«. Če je bil, kot menijo nekateri, Timotej takrat, ko je bilo napisano to pismo, v svojih 30-ih, potem je bil v času Jezusove smrti še otrok. Takrat pa ni bil napisan še noben del Nove zaveze oziroma Grških spisov. Timotejeva mama je bila Judinja, zato  so bili Sveti spisi, o katerih ga je poučevala kot otroka, gotovo Stara zaveza oziroma Hebrejski spisi. (Apostolska dela 16:1) Pavel je z izrazom »celotni Sveti spisi« nedvomno meril tudi na vso Staro zavezo, v kateri so omenjeni predpisi za žrtvovanje in rodovniki.

Več kot 1900 let kasneje nam ti deli Svetega pisma v nekaterih pogledih še vedno koristijo. Svetega pisma denimo sploh ne bi imeli, če Bog ne bi poskrbel za to, da so ga ljudje, ki jih je izbral, napisali in ohranili. (Rimljanom 3:1, 2) Za stari Izrael Mojzesova postava ni bila zgolj neka sveta zapuščina, ki naj bi se ohranila za prihodnje rodove, temveč je bila njegova ustava. Podrobnosti v Postavi, ki se nam danes morda zdijo nepotrebne, so bile nujne za preživetje in pravilno delovanje staroveškega Izraela. Poleg tega so bili rodovniki v Svetem pismu potrebni, da so lahko prepoznali Mesija, za katerega je bilo napovedano, da bo neposreden potomec kralja Davida. (2. Samuelova 7:12, 13; Luka 1:32; 3:23–31)

Kristjani sicer niso pod Mojzesovo postavo, vendar morajo verovati v napovedanega Mesija, Jezusa Kristusa. Starodavni rodovniki, ki so ohranjeni v Svetem pismu, dokazujejo, da je bil Jezus res obljubljeni Davidov sin. Podrobnosti v zvezi z žrtvami pa nam poglobijo cenjenje do daleč pomembnejše žrtve, ki jo je naredil Jezus, in nam krepijo vero v njeno vrednost. (Hebrejcem 9:11, 12)

Pavel je rimski krščanski občini v prvem stoletju napisal: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« (Rimljanom 15:4) Ta stavek nas spomni, da Sveto pismo ni bilo napisano samo nam v korist. Več kot 3500 let so njegove navdihnjene besede vodile, poučevale in popravljale Božje ljudstvo – v sinajski pustinji, Obljubljeni deželi, babilonskem ujetništvu in rimskem imperiju. To vlogo pa imajo tudi danes po vsej zemlji. Za nobeno drugo knjigo ne moremo upravičeno trditi kaj takega. Vrednost nekaterih delov Svetega pisma je sprva morda težko videti, podobno kot korenine pri jablani. Da bi odkrili njihovo vrednost, moramo morda iti nekoliko globlje, toda trud bo bogato poplačan!

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

● Od kdaj je Timotej že poznal »Svete spise«? (2. Timoteju 3:15)

● Kateri deli Svetega pisma so navdihnjeni in koristni? (2. Timoteju 3:16)

● Kako nam lahko koristi vse, »kar je bilo prej napisano«? (Rimljanom 15:4)

[Sliki na strani 29]

Podrobnosti v Svetem pismu nam poglobijo cenjenje do žrtve, ki jo je naredil Jezus.