Fersko otočje – edinstveno povezano

FERSKO OTOČJE, majhno skupino 18 otokov v nemirnih vodah severnega Atlantskega oceana, naseljujejo ljudje, ki govorijo svoj jezik – ferščino. Na teh osupljivo lepih otokih se visoke in nazobčane gore strmo spuščajo proti morju. Obmorske vasi krasijo raznobarvne hiše in s travo porasli vrhovi hribov se poleti odenejo v izrazito zeleno barvo.

Čeprav 48.000 prebivalcev teh otokov danes živi kot med seboj povezana skupnost, to vedno ni bilo preprosto. Nekoč so ljudje z enega otoka na drugega potovali s čolni na vesla in tako so prevažali tudi blago. Pot od ene vasi do druge so morali opraviti peš čez strme gore in skozi globoke soteske. Zgraditi hišo je bilo izjemno delo, saj je bilo treba s čolnom na vesla pripeljati ves material. Tega so potem iz majhnega naravnega pristanišča morali odnesti v vas, da so lahko pričeli graditi.

Prvi prebivalci

Najzgodnejša poročila o Ferskem otočju je napisal neki irski menih okoli leta 825 n. št. Iz njih izvemo, da so na otočjih več kot sto let pred njim živeli samotarski irski menihi. Prva naselbina pa naj bi nastala, ko je na začetku 9. stoletja iz Norveške prišel Grímur Kamban.

 Prvi prebivalci so se preživljali z ribolovom, ti naseljenci pa so se začeli ukvarjati tudi z ovčerejo. V ferščini ime Føroyar (Fersko otočje) pomeni »Ovčji otoki«, in ovčereja je še vedno pomembna panoga. Volno uporabljajo kot zaščito pred vetrom, dežjem in mrazom. Pravzaprav so nekdaj pravili, da je »volna zlato Fercev«.

Celo danes na tem otočju živi več ovc kot ljudi. Koljejo jih na tradicionalen način, meso pa potem obesijo, da se suši v lopah, v katerih lahko veter prosto piha skozi stene. To dá mesu še posebej želen okus in zaradi tega velja za veliko specialiteto.

Vezi med Ferci so zelo močne, kar je običajno za maloštevilno skupino ljudi, ki živijo na oddaljenih področjih in so za preživetje odvisni drug od drugega. Te vezi so danes še vedno žive, saj lahko ljudje zaradi sodobnih metod potovanja in komuniciranja lažje navezujejo stike s sootočani.

Povezani s predori

Prvi predor na Ferskem otočju so odprli leta 1963. Naredili so ga skozi neko goro na najjužnejšem otoku Suðuroy in povezuje dve vasi. Gradnja predora, k čemur je spadalo obsežno kopanje, vrtanje in miniranje, je potekala istočasno na obeh straneh gore.

Pred nedavnim so naredili predor, s katerim so povezali dva večja otoka. V njem promet poteka kakih 150 metrov pod morjem. Pri izkopavanju so uporabljali petmetrski vrtalni stroj, s katerim so vrtali v skalo. Nato so na konec odprtine namestili dinamit in ga prižgali. Po eksploziji so odstranili skale in kamenje ter tako očistili petmetrski del predora. Ta postopek so ponavljali, dokler niso dosegli dolžine šest kilometrov. Predor so odprli 29. aprila 2006.

Fersko otočje ima sedaj 18 predorov, od katerih sta dva pod morjem in povezujeta otoke. Nobena druga država na svetu nima toliko kilometrov predorov glede na število prebivalcev. Toda načrtovani so že novi predori. Parlament je izdal odlok za gradnjo še dveh, ki bosta povezovala večje otoke. Eden od njiju, ki naj bi bil končan leta 2012, bo dolg 11,9 kilometra in bo eden najdaljših podvodnih predorov na svetu.

Še ena edinstvena vez

Na Ferskem otočju živi skupina ljudi, ki jo veže nekaj drugega – močna duhovna vez, ki obstaja med Jehovovimi pričami. Prvi Pričevalki, ki sta obiskali to otočje – dve predani ženski, ki sta sem prišli iz Danske leta 1935 – sta vse poletje hodili od hiše do hiše in govorili o svetopisemskem sporočilu o Božjem kraljestvu. Sčasoma so nekateri otočani sprejeli to spodbudno sporočilo in ga tudi sami pričeli oznanjati. (Matej 24:14)

Danes je na otočju okoli sto Prič, ki se zbirajo v štirih kraljestvenih dvoranah. Goreče oznanjujejo, pri tem pa so jim v pomoč odlične ceste in predori, ki povezujejo to čudovito otočje v nemirnem severnem Atlantskem oceanu.

[Slika na strani 17]

Ta predor povezuje dva večja otoka, promet v njem pa poteka kakih 150 metrov pod morjem.