Televizija

KMALU zatem, ko je človek ugotovil, kako prenašati zvok, so se izumitelji spraševali, ali bi lahko prenašali tudi gibljive slike. Da bi razumeli, kakšen izziv jih je čakal, razmislite, kako deluje današnja televizija.

Najprej televizijska kamera fokusira prizor na napravo, ki ga »prebira«, podobno kot vi berete revijo. Vendar namesto da bi prebirala vrstice črk v besedilu, prebira vrstice pik v sliki. Kar prebere, pretvori v električni videosignal, ki se lahko prenese drugam. Sprejemnik nato signal pretvori nazaj v gibljivo sliko.

Škot John Logie Baird velja za prvega, ki je predstavil televizijo. Ko je zaradi šibkega zdravja nehal delati kot elektroinženir, se je posvetil dejavnosti, ki ga je zanimala že kot najstnika – kako narediti napravo, ki bi prenašala gibljive slike.

Baird je za televizijsko kamero uporabil disk (najprej kar škatlo za klobuk), ki je imel približno trideset, v spiralo nanizanih, lukenj. Med vrtenjem diska so luknje prebirale zaporedne vrstice slike in omogočile, da je svetloba padala na fotoelektrično celico. Celica je ustvarila videosignal, ki ga je poslala k sprejemniku. Ta je signal ojačal, tako da je s pomočjo utripajoče svetlobe za podobnim vrtečim se diskom, kakršen je bil pri kameri, ponovno nastala slika. Največji izziv je bil uskladiti vrtenje obeh diskov. Baird se je medtem, ko se je mučil s tem projektom, preživljal z loščenjem čevljev.

Baird je 2. oktobra 1925 opravil prvi prenos televizijskih slik, in sicer z enega konca svojega podstrešja na drugega. Prvi človek, ki se je pojavil na televiziji, je bil neki prestrašen fant iz pisarne v spodnjem nadstropju, ki je za pomoč dobil pol krone. Leta 1928 je Baird prenašal prve televizijske slike čez Atlantik. Ko je ta plašni Škot osebno prispel v New York, je bil v veliki zadregi, ko ga je tam sprejela skupina, ki je igrala na dude. Postal je slaven. Toda ali je bil prvi, ki mu je uspelo prenašati gibljive slike?