Spoznajte tajska barvita hribovska ljudstva

Tržnice v mestu Chiang Mai so polne življenja. Množice se prerivajo skozi obcestne stojnice, ki ponujajo eksotične dobrine. Kupci in trgovci, ki se med seboj pogajajo, skušajo preglasiti hrupen promet. Tukaj, na živahnem severu Tajske, lahko obiskovalci spoznajo barvita hribovska ljudstva.

TAJSKO poseljuje 65 milijonov ljudi, med katerimi je 23 etničnih manjšin, ki so znane kot hribovska ljudstva. Skoraj vsa ta ljudstva živijo na severu Tajske, na področju gora, rek in rodovitnih dolin, ki segajo v Mjanmar in Laos.

Večina hribovskih ljudstev je sem prispela v zadnjih 200 letih. Kareni, ki so največje od šestih glavnih ljudstev, prihajajo iz Mjanmara. Lahuji, Lisuji in Akaji so prišli iz kitajskega jugozahodnega višavja Yunnan. Hmongi in Mieni pa imajo korenine v osrednji Kitajski. *

Ljudstva so se preselila predvsem zato, da so ubežala vojnam, družbenim pritiskom in bojem za rodovitno zemljo. * Severna Tajska se je izkazala za odlično zatočišče, saj je bila odmaknjena, hribovita in večinoma neposeljena. Poleg tega je Tajska tem priseljencem dovolila, da so ostali. Kmalu so po pokrajini vzniknile vasi različnih ljudstev, ki so se naselila druga ob drugi ter ustvarila mozaik kultur in jezikov.

Značilna oblačila in raznoliki običaji

Vsako hribovsko ljudstvo je prepoznavno po svojih značilnih oblačilih. Ženske iz ljudstva Aka denimo nosijo umetelne srebrne turbane, ki spominjajo na elegantne stolpe in so okrašeni z resicami, vezeninami in kovanci. Nekatera  njihova druga pokrivala so podobna čeladam, izdelanim iz kovinskih delov, in so olepšana z bleščečimi gumbi, biseri in čopki. Pripadnice ljudstva Mien jemljejo sapo s svojimi bogato vezenimi hlačami, ki jih utegnejo izdelovati tudi do pet let. Njihov imenitni videz dopolnjujejo elegantni turbani, do gležnjev segajoče tunike z rdečim nabranim ovratnikom ter indigo modri pasovi.

Ženske v svoji polni opravi nosijo množico srebrnih okraskov, ki žvenketajo in se leskečejo, kar navdušenim opazovalcem in morebitnim snubcem odkriva, kakšna sta njihov položaj in premoženje. Drugi modni dodatki so lahko izdelani iz stekla, lesa in preje.

Večina hribovcev je ponosna na svoje tradicionalne običaje. Najstniki iz ljudstva Karen se na primer za pogreb oblečejo lepše kot za katero koli drugo priložnost. Zakaj? Na pogrebih se zbere veliko najstnikov v upanju, da bodo spoznali svojega bodočega zakonca. Po sončnem zahodu se fantje in dekleta primejo za roke, počasi krožijo okrog preminulega in vso noč pojejo tradicionalne ljubezenske pesmi.

Hmongovski najstniki si dvorijo med posebno igro ob praznovanju novega leta. Fantje in dekleta, ki so si morda všeč, se združijo v pare, tako da nekaj korakov narazen stojijo v dveh vrstah, obrnjeni drug proti drugemu. Nato si fant in dekle podajata mehko žogico iz blaga. Ko kdo od njiju izpusti žogico (namerno ali nenamerno), drugemu dá majhen okrasek. Pozneje tistega večera lahko ta okrasek dobi nazaj, če kaj zapoje. Z lepim petjem lahko pritegne precejšnjo množico poslušalcev, poleg tega pa ima več možnosti, da osvoji srce izvoljenega.

Spoprijemanje s spremembami

Večina hribovskih ljudstev se je v preteklosti ukvarjala s požigalništvom, tako da je za gojenje poljščin in vzrejanje živali izsekavala neokrnjene gozdove. Zaradi tega so nastali veliki okoljski problemi. Toda sedaj ljudstva odgovorneje obdelujejo zemljo in žanjejo dobre rezultate.

Številna hribovska ljudstva, ki živijo v Zlatem trikotniku – področju, ki zajema del Tajske, Laosa in Mjanmara – so nekoč gojila opij. Dandanes pa gojijo kavovce, zelenjavo, sadje in cvetje, pri čemer jim pomagajo posebni programi, ki jih podpirajo tajska kraljeva družina in mednarodne humanitarne organizacije. Poleg tega številni hribovci naraščajočemu številu turistov prodajajo dobrine in tradicionalna ročna dela ter ponujajo razne storitve.

 Vendar je zaradi revščine, slabih higienskih razmer in nepismenosti življenje za mnoge pravi boj. Drugi negativni dejavniki so tudi izčrpavanje naravnih virov, kulturne spremembe, rasni predsodki ter zlorabljanje drog in alkohola. Predniki hribovskih ljudstev so v Tajsko pribežali ravno zato, da so se ognili podobnim težavam. Toda kje je danes mogoče najti zatočišče?

Varno zatočišče

Veliko hribovcev je našlo najboljše mogoče zatočišče – pri pravem Bogu Jehovu. V Svetem pismu, v Psalmu 34:8, piše: »Okusite in spoznajte, da je Jehova dober. Srečen tisti, ki se zateka k njemu.« Jawlay, pripadnik ljudstva Lahu, pravi: »Ko sem se pri 19-ih poročil, sem bil zasvojen z alkoholom in drogami. Brez droge nisem mogel delati, brez dela pa nisem imel denarja. Moja žena Anothai se je počutila zapuščeno in neljubljeno. Neprestano sva se prepirala.

Po rojstvu najine hčerke Suphawadee je Anothai začela preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Jaz pa sem vsakič, ko so nas Priče obiskali, zbežal v gozd. Vendar je žena kmalu pričela spreminjati svoje vedenje, in to na bolje. Z mano je govorila spoštljivo in bolj vestno je opravljala gospodinjska dela. Ko me je torej spodbudila k preučevanju Svetega pisma, sem privolil.

Ko so se svetopisemski nauki dotaknili mojega srca, sem postopoma napredoval. Nazadnje sem z Božjo pomočjo premagal zasvojenost. Sedaj smo kot družina zares srečni, saj smo našli najboljšo življenjsko pot! Poleg tega nas veseli, ko se z drugimi hribovskimi ljudstvi pogovarjamo o koristnih svetopisemskih naukih.«

Jawlayeve besede prikličejo v spomin prerokbo iz svetopisemske knjige Razodetje, ki pravi, da se bo v zadnjih dneh tega hudobnega sveta »večna dobra novica« oznanjevala »vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Razodetje 14:6) Jehovove priče si štejejo v čast, da lahko sodelujejo pri tem delu, ki dokazuje, da Bog ljubi vse ljudi, tudi tajska barvita hribovska ljudstva. (Janez 3:16)

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 16]

ALI SPIRALA RAZTEGNE VRAT?

Številne pripadnice Kajanov se na vse pretege skušajo polepšati, tako da okoli vratu nosijo do 38 centimetrov visoko bleščečo medeninasto spiralo. * S tem običajem pričnejo, ko so deklice stare približno pet let. Vsakih nekaj let spiralo zamenjajo z višjo in težjo, tako da odrasle ženske nosijo spiralo, sestavljeno iz največ 25 obročev, ki tehtajo skoraj 13 kilogramov! Čeprav je videti, da je njihov vrat podaljšan, pa to ne drži. V resnici spirala pritiska na ključnico in stiska prsni koš.

[Podčrtna opomba]

[Vir slike]

Hilltribe Museum, Chiang Mai

[Okvir na strani 17]

LEGENDE O VELIKEM POTOPU

Med ljudstvi Lisu in Hmong krožijo legende o velikem potopu. Neka hmongovska legenda pravi, da je »gospodar neba« posvaril dva brata, da bo zemljo kmalu uničil potop. Starejšemu nasilnemu bratu je naročil, naj zgradi železno ladjo, mlajšemu blagemu bratu pa je rekel, naj zgradi leseno. Slednjemu je prav tako naročil, naj s seboj na leseno ladjo vzame tudi svojo sestro, samca in samico od vseh živali in dve semeni od vsake rastlinske vrste.

Ko je prišel potop, se je železna ladja potopila, lesena pa je plavala na površju voda. Nato je zmaj v obliki mavrice posušil zemljo. Nazadnje se je mlajši brat poročil s svojo sestro in njuni potomci so poselili zemljo. Bodite pozorni na podobnosti med to legendo in natančnim svetopisemskim poročilom, zapisanim v 1. Mojzesovi knjigi, od 6. do 10. poglavja.

[Slika na straneh 16, 17]

Pripadnice hribovskega ljudstva v polni opravi

[Vir slike]

Hilltribe Museum, Chiang Mai

[Sliki na strani 17]

Jawlay s svojo družino

[Navedba vira slike na strani 15]

Obe fotografiji: Hilltribe Museum, Chiang Mai