Osteoporoza – tiha bolezen

Devetnajstletna Anna je uspešno premagovala motnjo hranjenja, nervozno anoreksijo, ko se je nenadoma zgrudila s strašnimi bolečinami v hrbtenici. Zlomili sta se ji dve ledveni vretenci, zato se je zmanjšala za pet centimetrov. Kriva je bila osteoporoza.

»OSTEOPOROZA« dobesedno pomeni »porozne kosti«. Imenujejo jo tiha bolezen, saj se pogosto razvije brez kakršnih koli znakov, ki bi kazali na izgubljanje kostne mase. Opazi se šele, ko so kosti že tako krhke, da ob nenadnem pritisku, udarcu ali padcu pride do zloma. Običajno se zlomijo rebra, kolk, vretenca ali zapestje. Ljudje osteoporozo pogosto povezujejo s krhkimi, ostarelimi ženskami. Toda kot kaže Annin primer, lahko osteoporoza prizadene tudi mlade.

Velika nevarnost za zdravje

Pri Mednarodni fundaciji za osteoporozo poročajo, da »v državah Evropske unije pride vsakih 30 sekund do kakšnega zloma zaradi osteoporoze«. V Združenih državah Amerike ima to bolezen 10 milijonov ljudi, nadaljnjih 34 milijonov pa je v nevarnosti zaradi zmanjšane kostne gostote. Poleg tega pri ameriškem Državnem inštitutu za zdravje poročajo, da »bo po 50. letu vsako drugo žensko in vsakega četrtega moškega doletel zlom zaradi osteoporoze«. In nič ne kaže na bolje.

V biltenu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) piše, da naj bi se v naslednjih 50 letih število zlomov po vsem svetu zaradi osteoporoze podvojilo. Ta napoved po  vsej verjetnosti temelji na pričakovanem porastu števila starejših ljudi. Vendar so posledice te bolezni zastrašujoče. Veliko ljudi, ki ima osteoporozo, postane invalidnih ali celo umre. Skoraj 25 odstotkov bolnikov, starih 50 let ali več, ki si zlomijo kolk, umre zaradi zdravstvenih zapletov v prvem letu po zlomu.

Ali ste v nevarnosti?

Nedavne raziskave so pokazale, da je velik dejavnik tveganja dednost. Če so imeli zlom kolka starši, potem so njihovi otroci lahko v dvakrat večji nevarnosti za tovrstno poškodbo. Drug dejavnik tveganja je slaba hranjenost ploda, posledica česar je majhna kostna gostota v otroštvu. Naslednji dejavnik je starost. Na splošno velja, da starejši ko je posameznik, krhkejše so kosti. K nastanku osteoporoze lahko pripomorejo tudi nekatere bolezni, kot so Cushingova bolezen (povečano delovanje nadledvičnih žlez), diabetes in hipertiroidizem (povečano delovanje ščitnice).

Pri ženskah, ki vstopijo v menopavzo, pride do upada estrogena, ki preprečuje izgubo kostne gostote. Zaradi tega za osteoporozo trpi skoraj štirikrat več žensk kot moških. Kadar ženski kirurško odstranijo jajčnike, pride do pomanjkanja estrogena, zato lahko nastopi zgodnja menopavza.

Med dejavnike tveganja, ki jih posameznik lahko spremeni, spadajo prehranjevalne navade in življenjski slog. Prehrana z malo kalcija in vitamina D prispeva k slabšanju kakovosti kosti. Nevarno je lahko tudi prekomerno uživanje soli, saj se s tem pospeši izločanje kalcija iz telesa. Kostna masa se zmanjša tudi zaradi pretiranega uživanja alkohola, kar ponavadi spremlja še slaba hranjenost.

Kot smo omenili že na začetku, je Anna dobila osteoporozo zaradi motnje hranjenja. Zato ji je primanjkovalo hranil, imela je nizko telesno težo, izgubila pa je tudi menstruacijo.  Posledica slednjega je bilo to, da njeno telo ni več proizvajalo estrogena, zaradi česar so ji oslabele kosti.

Še en dejavnik za nastanek osteoporoze je premalo gibanja. Velik dejavnik tveganja je tudi kajenje, saj lahko zmanjša mineralno kostno gostoto. Glede na SZO naj bi bilo za vsak osmi zlom kolka krivo kajenje. Vendar so raziskave pokazale, da se izguba kostne gostote in nevarnost zlomov zmanjšata po prenehanju kajenja.

Kako preprečiti osteoporozo

Temelj za preprečevanje osteoporoze se položi v otroški in najstniški dobi. Takrat nastane 90 odstotkov celotne kostne mase. Kalcij, ki je bistven za močno okostje, je shranjen predvsem v kosteh. Med najbogatejšimi viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, denimo jogurt in sir, sardele in losos (oboje s kostmi), mandeljni, ovsena kaša, sezamova semena, tofu in temnozelena listnata zelenjava.

Da bi telo vsrkalo kalcij, je nujen vitamin D. Ta nastaja v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi. Manuel Mirassou Ortega, zdravnik interne medicine in član Mehiškega združenja za presnavljanje kosti in mineralov, je pojasnil: »Dnevno desetminutno izpostavljanje soncu pomaga preprečiti razvoj osteoporoze, saj ob tem nastane kakih 600 enot vitamina D.« Ta vitamin je tudi v hrani, kot so jajčni rumenjak, morske ribe in jetra.

Tega, kako pomembno se je gibati, da bi preprečili osteoporozo, ni mogoče dovolj poudariti. V otroštvu in najstništvu gibanje pomaga večati kostno maso, v starosti pa pomaga preprečevati njeno izgubo. Najbolj priporočljive so vaje z utežmi in vaje za moč – vaje, pri katerih mišice delujejo proti težnostni ali kakšni drugi sili, ne da bi pri tem preobremenili kosti in sklepe. Enostavne, a učinkovite vaje so pešačenje, vzpenjanje po stopnicah in celo plesanje. *

S preventivo se lahko vsekakor veliko doseže, da bi preprečili to tiho bolezen. Kot smo videli, lahko k temu spada to, da posameznik prilagodi prehranjevalne navade in življenjski slog, tako da bi ohranil kostno maso in okrepil kosti. Res je, da utegne večina ljudi, ki imajo sedeč življenjski slog, zelo težko spremeniti takšno življenje. Toda kako velike koristi bi jim to prineslo! Med drugim bi se lahko ognili temu, da bi bili med milijoni, ki trpijo za osteoporozo.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

K preventivi lahko spada to, da posameznik prilagodi prehranjevalne navade in življenjski slog, tako da bi ohranil kostno maso in okrepil kosti.

[Okvir/slike na strani 19]

Osteoporoza je bolezen kosti, za katero sta značilna majhna kostna gostota in upadanje kostne moči, zaradi česar so kosti krhke in lomljive. Odkrije se lahko na podlagi rentgenskega slikanja z majhnim sevanjem, s katerim se meri mineralna kostna gostota.

[Slike]

Zdrava kost

Osteoporoza

[Vir slike]

© BSIP/Photo Researchers, Inc.

[Slika na strani 20]

Vaje z utežmi in vaje za moč pomagajo preprečevati izgubo kostne mase.

[Sliki na strani 20]

Mandeljni in mlečni izdelki so odličen vir kalcija.