Hepatitis B – tihi ubijalec

»Imel sem 27 let, pravkar sem se poročil, bil sem zdravega videza, pa tudi počutil sem se tako. Imel sem zelo stresno službo, poleg tega pa sem imel številne odgovornosti v krajevni občini Jehovovih prič. Sploh se nisem zavedal, da so se moja jetra pričela kvariti zaradi hepatitisa B.« (Dukk Jun Hahn)

JETRA iz krvi izločajo strupe, poleg tega pa opravljajo še najmanj 500 drugih pomembnih funkcij. In zaradi tega lahko hepatitis – vnetje jeter – človeku uniči zdravje. Hepatitis je lahko posledica prekomernega uživanja alkohola ali izpostavljenosti strupom. Vendar ga najpogosteje povzročajo virusi. Znanstveniki so odkrili pet takšnih virusov in menijo, da obstajajo še vsaj trije. (Glej  spodnji okvir.)

Zaradi virusa hepatitisa B (VHB), ki je samo eden od petih, letno umre najmanj 600.000 ljudi, kar je primerljivo s številom žrtev malarije.  Več kot dve milijardi ljudi, kar je skoraj tretjina svetovnega prebivalstva, sta že bili okuženi z VHB in večina je ozdravela v nekaj mesecih. Za kakih 350 milijonov ljudi pa je ta bolezen postala kronična. Ne glede na to, ali imajo simptome ali ne, lahko do konca življenja to okužbo prenesejo na koga drugega. *

S primerno in pravočasno zdravstveno oskrbo se lahko tistim, ki imajo kronično obliko VHB, pomaga zaščititi jetra pred hudo okvaro. Toda večina ljudi ne ve, da so okuženi, saj se VHB odkrije samo s posebno krvno preiskavo. Celo pri rutinskih preiskavah delovanja jeter so lahko izvidi normalni. Zato je VHB lahko tihi ubijalec, ker udari brez opozorila. Vidni znaki se utegnejo pokazati šele desetletja po okužbi. Do takrat se morda že razvije ciroza ali rak jeter. Zaradi teh dveh bolezni umre 25 odstotkov prenašalcev VHB.

»Kako sem dobil VHB?«

»Simptomi so se mi prvič pojavili, ko sem imel 30 let,« pravi Dukk Jun. »Imel sem diarejo oziroma drisko, zato sem obiskal zdravnika, ki pa je zdravil samo simptome. Zato sem se odpravil k nekemu tradicionalnemu zdravilcu, ki mi je dal zdravila za črevesje in želodec. Nobeden od njiju ni preveril, ali imam hepatitis. Ker diareja ni ponehala, sem se vrnil k prvemu zdravniku. * Nežno me je udaril po desni strani trebuha, kar je povzročilo bolečino. Krvna preiskava je potrdila njegov sum – imel sem virus hepatitisa B. Bil sem šokiran! Nikoli nisem prejel krvne transfuzije, niti nisem menjaval spolnih partneric.«

Potem ko je Dukk Jun izvedel, da ima VHB, so krvno preiskavo opravili tudi njegova žena, starši ter brat in sestri. Vsi so v krvi imeli protitelesa za VHB, kar pomeni, da so to bolezen že preboleli. Njihov imunski sistem je sam odstranil virus iz telesa. Ali je Dukka Juna okužil kdo od njih? Ali so bili vsi izpostavljeni istemu viru okužbe? Nihče ne ve zagotovo. Pravzaprav je v približno 35 odstotkih primerov vzrok okužbe neznan. Vendar pa je znano, da hepatitis B ni dedna bolezen in se pravzaprav nikoli ne  prenaša z običajnimi medsebojnimi stiki ali takrat, ko si delimo hrano še s kom drugim. Virus se z okuženega človeka prenaša s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, na primer spermo, vaginalnimi izcedki ali slino, ki pridejo v krvni obtok skozi rane na koži ali sluznične membrane.

Mnogi hepatitis dobijo s transfuzijo okužene krvi, še posebej v državah, kjer je testiranje za VHB omejeno ali pa sploh ne obstaja. Virus hepatitisa B je stokrat bolj kužen kot virus HIV, ki povzroča aids. Že z majhno količino okužene krvi, ki jo na primer najdemo na britvici, se lahko prenese VHB in posušen krvni madež je lahko kužen teden dni ali več. *

Potrebno je znanje

»Ko so v podjetju izvedeli, da imam VHB, so me dali v majhno pisarno, stran od večine sodelavcev,« se spominja Dukk Jun. Takšno ravnanje ni nič neobičajnega in je lahko posledica nepoznavanja tega, kako se virus prenaša. Tudi tisti ljudje, ki so sicer dobro poučeni, hepatitis B zamenjujejo s hepatitisom A, ki je zelo kužen, vendar manj nevaren. Ker se VHB lahko prenaša tudi s spolnimi odnosi, se celo na moralno značajne okužene posameznike gleda kot na takšne, ki imajo več spolnih partnerjev.

Napačno razumevanje in sumničavost lahko povzročita resne težave. Na primer, marsikje ljudje po nepotrebnem iz svoje družbe izločijo okužene z VHB, tako mlajše kot starejše. Sosedje ne dovolijo svojim otrokom, da bi se z obolelimi igrali, šole jih ne sprejmejo in delodajalci jih nočejo zaposliti. Strah pred zapostavljanjem pa po drugi strani ljudi odvrača od tega, da bi se testirali za VHB ali drugim povedali, da imajo to bolezen. Nekateri celo raje tvegajo svoje zdravje in zdravje družinskih članov, kot pa da bi jim povedali, da so bolni. Tako se ta smrtonosen krog nadaljuje iz ene generacije v drugo.

Potreba po počitku

»Zdravnik mi je naročil, da ne smem nič delati, vendar sem kljub temu po dveh mesecih zopet šel v službo,« se spominja Dukk Jun. »Krvne preiskave in preiskave z računalniško tomografijo niso pokazale nobenih znakov ciroze, zato sem mislil, da z mano ni nič narobe.« Tri leta kasneje je Dukka Juna podjetje premestilo v neko veliko mesto, kjer je njegovo življenje postalo veliko bolj stresno. Moral je plačevati račune in skrbeti za družino, zato je kar naprej delal.

V nekaj mesecih je v Dukk Junovi krvi količina virusov skokovito narasla in postal je zelo izčrpan. »Moral sem pustiti službo,« pravi, »in  zdaj mi je žal, da sem tako veliko delal. Če bi se prej upočasnil, morda ne bi tako zbolel in si naredil še večjo škodo na jetrih.« Iz tega se je naučil nekaj pomembnega. Od takrat naprej manj dela, zmanjšal pa je tudi življenjske stroške. Pri tem je sodelovala celotna družina. Njegova žena je celo sprejela manjše delo, da so lažje shajali.

Živeti s hepatitisom B

Zdravje Dukka Juna se je ustalilo, toda zaradi vnetja jeter kri ni mogla več normalno teči skoznje, zato se mu je povišal krvni tlak. Po enajstih letih mu je v požiralniku počila vena in iz grla mu je pritekla kri. Za teden dni je moral v bolnišnico. Štiri leta kasneje se mu je pojavila duševna zmedenost. V možganih se mu je nakopičil amonijak, saj ga jetra niso več mogla v celoti prečistiti. Toda z zdravljenjem je bil problem odstranjen v nekaj dneh.

Dukk Jun ima zdaj 54 let. Če bi se mu zdravstveno stanje poslabšalo, so njegove možnosti zdravljenja omejene. Protivirusna zdravila ne morejo popolnoma uničiti virusa in utegnejo imeti zelo močne stranske učinke. Zadnja možnost je presaditev jeter, vendar je čakalna lista daljša od seznama darovalcev. »Sem tempirana bomba,« pravi Dukk Jun. »Toda z zaskrbljenostjo nič ne dosežem. Še vedno sem živ, imam streho nad glavo in čudovito družino. Pravzaprav se je moja bolezen v nekaterih pogledih izkazala kot blagoslov, ki ga nisem pričakoval. Več časa imam za družino in za preučevanje Svetega pisma. Zaradi tega me je manj strah prezgodnje smrti in lahko se veselim prihodnjega življenja brez bolezni.« *

Dukk Jun ima pozitivno stališče, zato je njegova družina srečna. Vsi, Dukk Jun, njegova žena in njuni trije otroci, večino svojega časa namenjajo temu, da se z drugimi pogovarjajo o Svetem pismu.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

S pravočasno zdravstveno oskrbo se lahko prepreči huda okvara jeter.

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Strah pred zapostavljanjem mnoge odvrača od tega, da bi se testirali za VHB ali drugim povedali, da imajo to bolezen.

[Okvir na straneh 12, 13]

 KATERA VRSTA HEPATITISA?

Znanih je pet virusov, ki povzročajo hepatitis. Trije najobičajnejši so virusi A, B in C. O drugih virusih pa še obstajajo domneve. Simptomi pri vseh vrstah hepatitisa so lahko takšni kot pri gripi in eden od njih utegne biti tudi zlatenica. Veliko ljudi, še zlasti otrok, nima nikakršnih simptomov. Pri hepatitisu B in C so lahko jetra do takrat, ko se pojavijo simptomi, že precej poškodovana.

VIRUS HEPATITISA A (VHA)

Virus hepatitisa A je prisoten v iztrebkih okuženega človeka. Preživi lahko v slani oziroma sladki vodi in celo v ledu. Človek se lahko okuži z VHA, če:

● Uživa surovo morsko hrano iz vode, ki je onesnažena s človeškimi iztrebki, ali če pije takšno vodo.

● Ima tesne stike z okuženim človekom oziroma si z njim deli hrano, pijačo ali jedilni pribor.

● Si po uporabi stranišča, po menjavi pleničke pri okuženem dojenčku ali pred pripravo obroka svojih rok ne umije temeljito.

Virus hepatitisa A povzroča akutno obliko bolezni, ki pa običajno ni kronična. V skoraj vseh primerih telo samo izloči virus v nekaj tednih oziroma mesecih. Za to obolenje ne obstaja določno zdravljenje, razen počitek in primerna prehrana. Dokler zdravnik ne potrdi, da so jetra povsem zdrava, se je treba ogibati alkohola, pa tudi zdravil, ki obremenijo jetra, kot je denimo paracetamol. Pri človeku, ki je imel VHA, se ta bolezen verjetno ne bo več ponovila, lahko pa zboli za drugimi vrstami hepatitisa. Hepatitis A je mogoče preprečiti s cepljenjem.

VIRUS HEPATITISA B (VHB)

Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, spermi in vaginalnih izločkih okuženih ljudi. Širi se, ko te telesne tekočine pridejo v telo posameznika, ki ni odporen proti tej okužbi. Virus se lahko prenaša:

● S porodom (z okužene mamice na otroka).

● Z neustrezno steriliziranimi pripomočki, ki se uporabljajo v medicini, zobozdravstvu, pri tetoviranju in prebadanju telesa.

● S skupno rabo hipodermičnih igel, britvic, pilic ali škarjic za nohte, zobnih ščetk ali česar koli drugega, s čimer se lahko skozi kakršno koli odprtino na koži prenese že zelo majhna količina krvi.

● S spolnimi odnosi.

Zdravstveni strokovnjaki menijo, da se VHB ne prenaša z insekti oziroma s kašljanjem, držanjem za roke, objemanjem, poljubljanjem na lica, dojenjem ali tako, da bi si z okuženim delili hrano, pijačo ali jedilni pribor. Večina odraslih preboli akutni VHB in je nato odporna proti njemu. Majhni otroci so v največji nevarnosti, da bolezen postane kronična. Nezdravljeni kronični hepatitis B lahko povzroči odpoved jeter in smrt. Hepatitis B je mogoče preprečiti s cepljenjem.

VIRUS HEPATITISA C (VHC)

Virus hepatitisa C se prenaša podobno kot VHB, največkrat pa z okuženimi iglami, ki se uporabljajo za vbrizgavanje drog. Za hepatitis C ni cepiva. *

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 14]

PRETRGATI KROG VHB

Čeprav VHB prizadene ljudi po vsem svetu, pa približno 78 odstotkov obolelih s kroničnim hepatitisom B živi v Aziji in na tihomorskih otokih. Na večjem delu tega področja je prenašalec virusa vsak deseti človek. Večina ljudi na tem področju virus dobi ob rojstvu od svoje mame ali pa v zgodnjem otroštvu, ko otroci pridejo v stik z okuženo krvjo drugih otrok. Ta krog pomaga pretrgati učinkovito cepivo za novorojenčke in druge, ki so v nevarnosti. * V državah, kjer so uvedli cepljenje, je razširjenost te bolezni drastično upadla.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 15]

Dukk Jun z ženo in tremi otroki

[Navedba vira slike na strani 12]

© Sebastian Kaulitzki/Alamy