»Lahko je le pesem«

● Juliana je bila prisrčna ostarela kristjanka na Filipinih, ki je imela Alzheimerjevo bolezen. Ni več prepoznala niti svojih lastnih otrok. Vseeno sem jo obiskala vsakič, ko sem bila kje v bližini.

Juliana je bila priklenjena na posteljo in je samo strmela skozi okno. Zelo težko mi je bilo pri njej, saj se me ni več spomnila. Gledala me je s svojimi velikimi očmi, vendar v njih ni bilo niti življenja niti iskrice, iz katere bi lahko razbrala, da me pozna. Vprašala sem jo: »Ali še vedno misliš na Jehova?« Povedala sem ji kakšno svoje doživetje z oznanjevanja in ji postavila še nekaj vprašanj, toda ni bilo videti, da me razume. Nato sem pričela peti. Kar je sledilo, je bilo nadvse ganljivo!

Juliana je nagnila glavo, me pogledala in začela z menoj peti! Kmalu sem morala odnehati, saj nisem znala na pamet celotnega besedila v tagaloščini. Toda Juliana je pela naprej. Spomnila se je vseh treh kitic. Hitro sem prosila prijateljico, ki je bila z menoj, naj gre do neke Priče v bližini in si od nje izposodi pesmarico. Odšla je in se nemudoma vrnila. Nisem vedela številke pesmi, toda po nekem naključju sem odprla ravno na pravi strani. Tokrat smo celotno pesem zapele skupaj! Ko sem Juliano vprašala, ali se spomni še kakih drugih pesmi, je začela peti neko staro filipinsko ljubezensko pesem.

»Ne, Juliana,« sem rekla, »ne pesmi z radia, ampak iz kraljestvene dvorane.« * Nato sem pričela peti neko drugo pesem iz naše pesmarice in pri priči se mi je pridružila. Njene oči so kar sijale. Izginil je brezizrazen pogled in usta so se ji razlezla v širok nasmeh.

Takrat so sosedje že pritekli ven, da bi ugotovili, od kod prihaja petje. Stali so ob oknu ter nas opazovali in poslušali. Čudovito je bilo videti, kako se je glasba dotaknila Julianinega srca! Zaradi tega se je spomnila besedila pesmi.

Iz tega doživetja sem se naučila, da nikoli ne veš, kaj bo pregnalo temo in seglo v srce tistih, ki večinoma niso zmožni dojemati ali komunicirati. Lahko je le pesem.

Nedolgo zatem je Juliana umrla. Na to doživetje z njo sem se spomnila, ko sem poslušala ganljivo novo glasbo, ki so jo leta 2009 posneli Jehovove priče. Morda boste tudi vi želeli dobiti te prelepe, ganljive posnetke, o čemer lahko povprašate Jehovove priče v svojem kraju.

[Podčrtna opomba]