Osamljenost – prepoznati vzroke

OSAMLJENOST ni enako kot samota. Beseda osamljenost pogosto pomeni, da je človek sam, vendar hrepeni po družbi. Samota pa po drugi strani lahko pomeni, da si posameznik želi biti sam, stran od drugih.

Samota je torej lahko v določenih okoliščinah zaželena. Mnogi se zatečejo k njej, kadar želijo moliti ali poglobljeno premišljevati, tako kakor je to počel Jezus Kristus. (Matej 14:13; Luka 4:42; 5:16; 6:12) Nasprotno pa je osamljenost boleč občutek. Kaj ga lahko povzroča?

● Osamljenost v prenaseljenih mestih

V velikih mestih živi na tisoče, celo na milijone ljudi blizu drug drugega. Vendar je presenetljivo, da je kljub takšni gosti naseljenosti osamljenost zelo razširjena. Zaradi naglice življenja v mestih mnogi ne morejo zares spoznati svojih sosedov. Zato so si prebivalci mest med sabo tujci. Vse prevečkrat lahko nezaupanje do neznancev in želja po zasebnosti zares igrata pomembno vlogo pri tem, da so ljudje v velikih mestih osamljeni.

 ● Nečloveške delovne razmere

V mnogih velikih podjetjih in tovarnah se zaposleni (ne glede na delo, ki ga opravljajo) zaradi tega, kako se z njimi ravna, počutijo osamljene in nesposobne. Delavci so pogosto pod nenehnim pritiskom in stresom.

Poleg tega velika podjetja stalno premeščajo delavce, zato se ti počutijo negotove, izolirane in osamljene. V časopisu International Herald Tribune je v zvezi z naraščanjem števila samomorov med zaposlenimi v nekaterih francoskih podjetjih pisalo, da so mnogi »zaradi hitrih gospodarskih sprememb prisiljeni iti preko svojih zmožnosti«.

● Brezosebna komunikacija

Japonski profesor Tetsuro Saito pravi: »Komunikacijske spretnosti se slabšajo, saj med ljudmi nastajajo pregrade, ki jih ustvarjajo mobilni telefoni in druge naprave.« Avstralski časopis The Sunday Telegraph je poročal: »Zaradi tehnike [...] se ljudje vse bolj osamljajo. [...] Raje si pošiljajo elektronska ali tekstovna sporočila, kakor pa da bi govorili drug z drugim.«

Enaindvajsetletna Rachel, ki živi v Franciji, je glede vzroka za svojo osamljenost potožila: »Opažam, da se ljudje manj trudijo, da bi te videli, saj so prepričani, da je dovolj, če ti pišejo sporočila, pošiljajo e-pošto in se pogovarjajo po spletu. Vendar sem zaradi tega le še bolj osamljena.«

● Sprememba okolja

Zaradi gospodarske krize se mora veliko ljudi preseliti, da bi lahko obdržali ali našli delo. Selitev človeka loči od njegovih sosedov, prijateljev, šole in včasih tudi od družine. Iztrgan je iz domačega okolja, zato se počuti kakor rastlina, ki jo presadijo drugam, vendar brez korenin.

Francis se spominja dne, ko je iz Gane prišel živet v Francijo. Pravi: »Jezikovna pregrada, pomanjkanje prijateljev in hladno podnebje so prispevali k temu, da sem se počutil silno osamljenega.«

Behjat, ki se je preselila v Veliko Britanijo, je zaupala: »Težko sem se prilagodila tamkajšnji kulturi. Imela sem nekaj znancev, ampak nobenih pravih prijateljev ali družinskih članov, s katerimi bi se lahko pogovarjala in zares izrazila svoje občutke.«

● Izguba ljubljenega človeka

Smrt zakonskega partnerja lahko v življenju vdovca oziroma vdove pusti velikansko praznino. To še posebej velja za posameznika, ki je dolgo skrbel za svojega zakonca. Pogosto se pojavi občutek skrajne praznine.

Vdova Fernande, ki živi v Parizu, pojasnjuje: »Zame je najtežje to, da se nič več ne morem zaupati svojemu najboljšemu prijatelju – svojemu možu.« Anny pravi: »Moža  pogrešam še posebej takrat, ko moram sprejeti kake pomembne odločitve glede zdravstvenih ali drugih težav.«

● Razveza, ločitev in nèhotèna samskost

Pogosta posledica razveze in ločitve je občutek osamljenosti in neuspeha. Običajno najbolj trpijo otroci, in to veliko bolj kot se je sprva domnevalo. Nekateri strokovnjaki menijo, da je za otroke razvezanih staršev več verjetnosti, da bodo v odrasli dobi osamljeni.

Z osamljenostjo se velikokrat srečujejo tudi tisti, ki ne morejo najti primernega zakonskega partnerja. Takšne občutke lahko okrepijo netaktne pripombe, kot na primer: »Ali ne bi bil srečnejši, če bi bil poročen?«

Osamljenost prizadene tudi samohranilce. Starševstvo prinaša tako veselje kot težave, ki pa jih morajo samohranilci reševati brez partnerja, s katerim bi se lahko posvetovali.

● Stara leta in mladostniška neizkušenost

Starejši so lahko marsikdaj osamljeni, tudi če jih njihovi družinski člani ne zanemarjajo in jih morda tu in tam obiščejo sorodniki ali prijatelji. Toda kaj takrat, ko do naslednjega obiska minejo dnevi ali tedni?

Na drugi strani starostne lestvice so mladi, ki jih prav tako pogosto zajame osamljenost. Mnoge zasvojijo dejavnosti, pri katerih so lahko sami – gledanje televizije, igranje videoiger in preživljanje nešteto samotnih ur pred računalnikom.

Ali je za ta naraščajoči problem mogoče najti rešitev? Kako se lahko posameznik spoprime z osamljenostjo?

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Jezikovna pregrada, pomanjkanje prijateljev in hladno podnebje so prispevali k temu, da sem se počutil silno osamljenega.«