Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pisma bralcev

Pisma bralcev

Pisma bralcev

Blagoslovi, ki so dragocenejši od bogastva (marec 2009) V članku je citiran Kostas, ki je rekel: »Bog noče, da bi si kopičili bogastvo.« Mislil sem, da Jehova svojim služabnikom ne določa, kako veliko oziroma kako malo naj imajo, vse dokler dajejo njega na prvo mesto v življenju. Ali je narobe, če si človek kopiči bogastvo, a obenem zvesto služi Jehovu?

J. D., Združene države Amerike

Prebudite se! odgovarja: Sveto pismo ne obsoja bogastva. Pravzaprav je bilo v preteklosti veliko Božjih služabnikov bogatih. (1. Mojzesova 25:5; 26:12–16; Job 1:1–3) Vendar je dobro, da imajo tisti, ki so bogati, vedno v mislih to, da »bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta«. (1. Janezovo 2:16) Še več, apostol Pavel je rekel: »Ljubezen do denarja je namreč korenina najrazličnejših škodljivih reči.« Napisal je, da so nekateri v želji po bogastvu zanemarili duhovne stvari, zato so »zašli od vere in si zadali mnogo bolečin«. (1. Timoteju 6:10) Seveda Božja Beseda ne kaže, da bi se morali tisti, ki so bogati, čutiti krive, ker imajo več kot drugi. Kristjani so spodbujeni, da so »darežljivi, pripravljeni deliti z drugimi«, ne glede na to, kako veliko ali malo imajo v gmotnem pogledu. (1. Timoteju 6:18)

Neslišen glas, ki ga je vendarle mogoče slišati (oktober 2008) Članek o Hillary, ki ima Rettov sindrom, me je res spodbudil. Moj petletni vnuk ne more videti, slišati, hoditi, govoriti niti sedeti. Sedaj imam upanje, da se takrat, ko mu pojem, berem, govorim, ga božam ali masiram, nekaj dogaja v njegovih možganih. Jokala sem, ko sem prebrala besede Hillaryjine mame: »Jehova [jo] vsekakor lahko sliši, pa čeprav je jaz ne morem.« To mi je pomagalo dojeti, da Jehova lahko kljub temu, da moj vnuk ne more izreči niti besedice, sliši glas njegovega srca.

M. A., Japonska

Moja hčerka je stara 43 let, vendar je to prvi članek, ki mi je pomagal razumeti njeno bolezen in vzroke zanjo. Sočustvujem s Hillary, njeno mamo in sestro. Čeprav nas ločuje tisoče kilometrov, dobro razumem, s kakšnimi razmerami se spoprijemajo, ter cenim njihov zgled vere, ljubezni in zdržljivosti.

T. Y., Gana

Splav – rešitev, ki ni brez težav (junij 2009) Hvala vam za sklop člankov o splavu. Ko sem bila sredi svojih 20-ih, sem se odločila, da naredim splav, kar še zdaj močno obžalujem. Če danes ne bi poznala resnice, bi bila povsem obupana. Tako hvaležna sem, da imam upanje in da vem, da Jehova rad odpušča.

Neimenovana, Združene države Amerike

Mladi vprašujejo: Kako se lahko spoprimem s smrtjo očeta ali mame? (avgust 2009) Stara sem šele 22 let. Smrt mojega očeta je bila tako nenadna in nepričakovana, da me je to čisto potrlo. Kot je pisalo v članku, bom pogrešala to, da bi lahko najpomembnejše trenutke svojega življenja delila z njim. Po treh letih se mi je še vedno težko postaviti na noge. Kljub temu mi je bil članek v veliko tolažbo. Predlogi, kako se spoprijeti z nastalimi razmerami, so se izkazali za učinkovite, čeprav jih ni bilo lahko udejanjati. Hvala vam za odlično delo, ki ga opravljate.

N. P., Francija