Plod ustvaritve?

Kolibrijev jeziček

● Raziskovalci na stekleni površini, veliki približno kot vaša dlan, analizirajo neznatne količine krvi, DNK-ja in drugih snovi. Za prenašanje teh majhnih kapljic uporabljajo sesalke oziroma črpalke, kar pa se je na tem področju mikrofluidike (fizike, ki preučuje pretakanje tekočin v mikroskopskih strukturah) izkazalo za precej neučinkovito. Ali obstaja kakšna boljša metoda za prenašanje tekočin v zelo majhnih količinah? Po besedah doktorja Johna Busha z Massachusetskega tehnološkega inštituta je »narava že rešila te težave«.

Razmislite: Kolibri ne zapravlja svoje energije s tem, da srka cvetlični nektar. Raje izkorišča delovanje kohezijskih sil, zaradi katerih voda na ploski površini kljubuje gravitaciji in se oblikuje v kapljice. Kolibrijev jeziček se ob stiku s površino nektarja zvije v drobno slamico, po kateri se nektar pomika navzgor. V bistvu se kolibri ogne nepotrebnega naprezanja, tako da pusti, da nektar sam potuje po »slamici« navzgor proti ustom. Med hranjenjem lahko svoj jeziček napolni z nektarjem do 20-krat v sekundi!

Takšen jeziček so opazili tudi pri nekaterih vrstah ptic pobrežnikov, ki na podoben način pijejo vodo. Glede te sposobnosti je profesor Mark Denny s Stanfordske univerze v ameriški zvezni državi Kalifornija povedal: »Ta kombinacija inženirstva, fizike in uporabne matematike je naravnost čudovita. [. . .] Če bi kakšnemu inženirju ali uporabnemu matematiku dejali, naj se domisli načina, kako bi pri ptici iz kljuna prihajala voda v usta, se česa takega ne bi spomnil.«

Kaj menite? Ali je kolibrijev drobcen jeziček, ki je sposoben hitro in učinkovito zbirati nektar, nastal po naključju ali pa je plod ustvaritve?

[Navedba vira slike na strani 23]

© Richard Mittleman/Gon2Foto/Alamy