Ljudje, ki jim lahko zaupate

Argentinskemu taksistu Santiagu ni bilo treba razpravljati o tem, kaj bo naredil. Ko je v njegovem taksiju nekdo pozabil torbo, mu jo je enostavno vrnil. Santiagovo dejanje morda ni nič nenavadnega, če ne upoštevamo dejstva, da je bilo v torbi več kot 24.000 evrov!

SI LAHKO predstavljate svet, ki bi bil poln zaupanja vrednih ljudi? Kako drugačno bi bilo življenje! Svojega otroka bi lahko brez strahu pustili v varuškinih rokah. Na vratih svojega doma ne bi potrebovali niti ključev niti ključavnic. Ali lahko o tem le sanjamo?

Učinek moralnih vrednot

Krščanski apostol Pavel je zase in za sokristjane rekel naslednje: »Želimo [se] v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18) K temu stremijo tudi Jehovove priče. Njihov cilj je živeti po merilih, omenjenih v Svetem pismu v Izaiju 33:15, kjer je opisan človek, ki »nenehno hodi po poti pravičnosti in govori to, kar je pošteno, ki zavrača nepravičen dobiček od goljufij, ki svojim rokam ne pusti, da bi vzele podkupnino«. Kako nekaterim uspe ravnati tako, da so vredni zaupanja?

● »Govori to, kar je pošteno.« Domingo s Filipinov je Jehovova priča in dela na eni od plantaž, kjer pridobivajo kopro oziroma užitne trdne dele kokosovega oreha. »Veliko ljudi je nepoštenih do svojih delodajalcev,« pravi. »Na primer, ko kopro spravijo v vreče, delodajalcu ne povedo, koliko jih imajo v resnici. Tako lahko potem sami na skrivaj prodajo nekaj vreč.«

Dominga in njegovo družino so skoraj pregnali s plantaže, ker niso hoteli dajati lažnih podatkov o pridelku. Kljub temu Domingo pravi: »Delodajalcu smo povedali, da ne bomo lagali, pa čeprav bi to pomenilo, da bi morali zapustiti plantažo. Nazadnje je rekel, da so Jehovove priče dobri ljudje, ki jim je mogoče zaupati, in nam dal še več zemlje za obdelovanje.«

● »Zavrača nepravičen dobiček.« Pierre, glavni davčni uradnik v Kamerunu, je imel že veliko priložnosti, da bi na lahek način prišel do denarja. Ko je moral prvič izplačati osebni dohodek začasnim delavcem, je opazil nepravilnosti. »Osebni dohodek se je nakazoval ljudem, katerim se je bodisi iztekla pogodba ali pa so že preminili,« pojasnjuje Pierre. »Nisem razmišljal o tem, da bi si prilastil ta denar,  temveč sem skrbno vodil finančno evidenco in denar spravljal na varno.«

Kakšen je bil rezultat? Pierre pravi: »Po dveh letih je bila opravljena revizija. Res sem bil ponosen, da sem lahko pokazal točno evidenco in izročil ustrezno količino denarja, ki je bila tedaj že kar zajetna. Revizorji so me iskreno pohvalili za poštenost.«

● Noče »vzeti podkupnine«. Ricardo iz Ria de Janeira je notar in velikokrat so mu že ponudili podkupnino. »Nekoč,« se spominja, »me je skušal podkupiti neki odvetnik. Brez moje vednosti je na moj dom poslal CD predvajalnik. Takrat je takšen predvajalnik veljal za noviteto in luksuz.«

Kaj je Ricardo naredil? »Z ženo sva se odločila, da paketa ne bova niti odvila,« pravi. »Odšel sem v pisarno tega odvetnika in na njegovo veliko presenečenje pred njega položil paket. S tem se mi je ponudila odlična priložnost, da sem pojasnil, zakaj mu ga vračam. To dejanje je naredilo še posebej velik vtis na njegovo tajnico.«

Čeprav Jehovove priče niso edini, ki se trudijo biti pošteni, pa so si kot skupina ustvarili  sloves, da so vredni zaupanja. Zaradi tega se je neka poljska trgovska veriga z oblačili pred nedavnim odločila, da zaposli samo Jehovove priče. Vodja prodaje je povedala: »Pošteni ljudje so vsepovsod, toda Jehovove priče imajo načela in se jih tudi držijo.«

Kljub revščini vredni zaupanja

V očeh mnogih ljudi velja, da revnemu človeku ni treba biti pošten. Na primer, CNN je poročal o 14-letnem fantu iz Nigerije, ki svoje dneve preživlja tako, da po internetu goljufa ljudi. »Kaj hočete, da naredim?« sprašuje v svoj zagovor. »Tako preživljam svojo sestro, mamo in očeta. Človek mora preživeti.«

Sveto pismo seveda tistim, ki ostajajo pošteni, ne obljublja bogastva, zagotavlja pa jim, da bodo imeli dovolj za preživetje. V Izaiju 33:16 piše: »Dobival bo svoj kruh in vode mu ne bo primanjkovalo.«

Vendar bi se kdo morda vprašal: »Kako lahko ljudem, ki so v skrajni stiski, pomaga to, da so vredni zaupanja? Kaj pa tisti, ki si iz dneva v dan prizadevajo samo za to, da dobijo kaj za pod zob?«

Razmislite o vdovi Berthe v Kamerunu, ki prodaja slane palčke iz manioka na svoji majhni miando stojnici. »Običajno je v vsakem zavojčku 20 miando palčk,« pravi. »Prodajalci pa imajo navado v večino zavojčkov dati le 17 ali 18 palčk, toda jaz nočem služiti denarja tako, da bi goljufala druge.«

Ali je Berthe pri svojem poslu uspešna? Ne vedno. »Pogosto se zgodi, da ves dan ne prodam ničesar,« pravi. »Toda ko prosim trgovce  za nekaj hrane, ki jo prodajajo, in jim povem, da še vedno nisem nič prodala, mi ustrežejo, ker vedo, da jim bom plačala takoj, ko bom imela denar. Pri tem gre za zaupanje, ki si ga človek pridobi z leti.«

Bog, ki si zasluži naše zaupanje

Naše zaupanje v kakega človeka raste, ko vidimo, da ravna v skladu s tem, kar govori. Jozue, voditelj staroveškega izraelskega naroda, je za Boga dejal: »Neizpolnjena ni ostala niti ena beseda od vseh dobrih obljub, ki jih je Jehova dal [. . .], vse se je uresničilo.« (Jozue 21:45) Ali imamo tudi mi dobre razloge za to, da zaupamo Bogu?

Obljube, ki jih je dal Bog, so tako zanesljive, da jih On primerja z dežjem. (Izaija 55:10, 11) Zares, kaj bi lahko dežju preprečilo, da ne bi padal, napajal zemlje in povzročal rast rastlin? Nič! Podobno nič ne more preprečiti izpolnitve Božjih obljub.

Ena od teh obljub je zapisana v 2. Petrovem 3:13: »Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« Bog ima namen z zemlje odstraniti vse, ki izkoriščajo ljudi. Ali bi želeli več izvedeti o tem, kako bo Bog izpolnil svoj namen? Potem poiščite Jehovove priče v svojem kraju ali pa pišite na ustrezni naslov s 5. strani te revije.

[Okvir/slika na strani 8]

POŠTENOST NAGRAJENA

Lucio, ki je Jehovova priča na Filipinih, bi lahko ravnal nepošteno. V pisarni, ki jo je moral očistiti, je v nekem starem predalniku našel 27.500 dolarjev. Pisarna in denar sta bila last njegovega šefa, ki je bil na službeni poti. »Takrat sem prvič sploh videl dolarske bankovce!« pravi Lucio.

Ko se je šef vrnil, mu je izročil denar. In kaj se je zgodilo za tem? »Dobil sem več odgovornih nalog,« pravi. »Pravzaprav mi je šef dal sobo, v kateri sem lahko živel z vso svojo družino. Čeprav je življenje na Filipinih težko, sem res prepričan, da Bog Jehova skrbi za nas, ker ravnamo po njegovih zakonih.«

[Okvir/slika na strani 9]

TOČNA TEHTNICA

Moïse ima na tržnici v Douali (Kamerun) dobro znano stojnico, na kateri prodaja ribe. »Svojo prodajalnico sem poimenoval Tehtnica,« pravi, »ker je moja tehtnica ena redkih na celotni tržnici, ki je prav umerjena. Vem, da me ljudje redno preizkušajo. Če me prosijo za kilogram rib, ga tudi dobijo. Vedno najdejo način, da kje drugje stehtajo svojo vrečko. In takrat ugotovijo, da njena vsebina tehta več kot kilogram! Tako jim postane jasno, da jih ne skušam ogoljufati! Veliko ljudi mi reče: ‚K tebi prihajamo, ker si pošten.‘«

[Slika na strani 7]

»Delodajalcu smo povedali, da ne bomo lagali, pa čeprav bi to pomenilo, da bi morali zapustiti plantažo.« (Domingo, Filipini)

[Slika na strani 7]

»Revizorji so me iskreno pohvalili za poštenost.« (Pierre, Kamerun)

[Slika na strani 7]

»Nekoč me je skušal podkupiti neki odvetnik. [. . .] Z ženo sva se odločila, da paketa ne bova niti odvila.« (Ricardo, Brazilija)

[Slika na strani 7]

Berthe pogosto ves dan ne proda ničesar. Toda potem prosi trgovce za nekaj hrane, ki jo prodajajo. Ustrežejo ji, ker vedo, da jim bo plačala takoj, ko bo imela denar.