Pogled v svet

Od 95,2 milijona ton morskih živali, ki jih ulovijo vsako leto, je okoli 38,5 milijona ton takšnih, ki jih niso hoteli uloviti. »Vse dokler bomo 40 odstotkov tega, kar ulovimo v morju, imeli za odpad, se ribje populacije ne bodo mogle obnoviti,« pravi Karoline Schacht, strokovnjakinja na področju ribolova pri Svetovnem skladu za naravo. (BERLINER MORGENPOST, NEMČIJA)

»Krave, ovce in koze se morda zdijo nedolžne žrtve človeškega teka po mesu, toda [. . .] njihova spahovanja so kriva za 18 odstotkov emisij toplogrednih plinov [predvsem metana] po vsem svetu – kar je več, kot jih nastane zaradi vseh oblik transporta skupaj.« (NEW SCIENTIST, VELIKA BRITANIJA)

Prazgodovinsko superlepilo

Znanstveniki iz province Kwazulu-Natal v Južnoafriški republiki so odkrili superlepilo, staro več tisoč let. »To lepilo je prav tako dobro kot tista v današnjih trgovinah z materiali za gradnjo in dom,« piše v johannesburškem časopisu The Star. Menijo, da so starodavni lovci s tem lepilom na palice pritrdili konice puščic ali sulic. Ko so znanstveniki skušali posnemati to starodavno formulo – iz hematita, živalske maščobe, gumija akacije in peska – ter lepilo posušiti ob ognju pri ravno pravšnji temperaturi, so si pridobili »novo spoštovanje« do ljudi, ki so uporabljali to lepilo.

Manj spanja, več prehladov

»Za ljudi, ki spijo manj kot sedem ur na dan, je skoraj trikrat več verjetnosti, da se bodo prehladili, v primerjavi s tistimi, ki v povprečju spijo osem ur ali več,« pravi poročilo z Univerze Carnegie Mellon v Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. In tisti, ki »že samo 8 odstotkov časa, namenjenega spanju, v postelji prebedijo, so v petinpolkrat večji nevarnosti«, da se bodo prehladili, kot pa tisti, ki spijo trdneje. »Čeprav je dobro znano, da je spanje povezano z imunskim sistemom, je to prvi dokaz, da celo sorazmerno majhne motnje spanja lahko vplivajo na to, kako se telo odziva na viruse prehlada,« pravi glavni avtor raziskave Sheldon Cohen. »To je še en razlog, zakaj bi si morali ljudje vzeti dovolj časa za nočno spanje.«

Veliko novih kmetijskih površin

»Na svetu je dovolj prostora za to, da bi se pridelala dodatna hrana, potrebna za vse številčnejše prebivalstvo,« piše v reviji New Scientist. »In v nasprotju s pričakovanji bi se večina lahko pridelala v Afriki.« V reviji je navedeno neko poročilo glede prihodnosti kmetijstva, ki sta ga objavili Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na to poročilo bi lahko bilo površin, ki so trenutno po vsem svetu namenjene kmetovanju, več kot dvakrat toliko. »Več kot polovica te dodatne zemlje se nahaja v Afriki in Latinski Ameriki,« še piše v poročilu.