Zemeljski plin energija za vaš dom

ZEMELJSKI PLIN zadovoljuje več kot 20 odstotkov svetovnih potreb po energiji. Kako nastaja? Kako čist je? In koliko ga je še ostalo?

Številni znanstveniki menijo, da je zemeljski plin nastal dolgo nazaj z razpadanjem ostankov rastlin in živali, tudi planktona. Po tej teoriji so mikrobi v dolgem časovnem obdobju, skupaj s pritiskom zaradi kopičenja usedlin od zgoraj in vročine iz zemeljskih globin od spodaj, spremenili organske ostanke v fosilna goriva – premog, plin in nafto. Sčasoma si je precej plina utrlo pot skozi porozne kamnine in zaradi tega so tu in tam nastala obsežna ležišča plina oziroma plinska polja, ki so bila ujeta pod plastjo neprepustnih kamnin. Nekatera plinska polja so ogromna, saj vsebujejo na bilijone kubičnih metrov plina. Kako pa jih najdejo?

Iskanje zemeljskega plina

Lažje iskanje plina omogočajo sateliti za daljinsko zaznavanje, globalni navigacijski sistemi, refleksijska seizmika in računalniki. Refleksijska seizmika temelji na načelu, da se zvok odbija od plasti kamnin v zemlji. Tako znanstveniki dobijo akustično sliko tega, kar leži spodaj. Iskalci plina ustvarjajo zvočne valove, običajno tako, da uporabljajo majhna eksplozivna sredstva ali pa vibratorje, ki so nameščeni na posebnih tovornjakih. Pri tem nastajajo udarni valovi, ki potujejo v zemeljsko skorjo in se odbijajo do posebnih naprav, ki znanstvenikom pomagajo narediti tridimenzionalne računalniške modele kamnitih tvorb. Ti modeli potem pokažejo, kje so morebitna nahajališča plina.

Pri raziskovanju na odprtem morju zvočne valove ustvarjajo s posebnimi pištolami, ki v morje izstrelijo stisnjen zrak, paro ali vodo. Val pritiska, ki pri tem nastane, prebije morsko dno in se odbije do hidrofonov, pritrjenih na dolg kabel, ki ga za sabo vleče raziskovalna ladja. Tudi v tem primeru raziskovalci te  signale uporabljajo zato, da naredijo računalniške modele.

Da bi se črpanje obrestovalo, mora polje vsebovati dovolj plina. Zato je potrebno, da geologi ugotovijo, kolikšen je pritisk in volumen nahajališča. Pritisk je mogoče precej natančno izmeriti z merilniki. Določanje točnega volumna pa je nekoliko težje. Ena od metod zajema, da iz vrtine spustijo določeno količino plina in očitajo začetni pritisk. Kasneje pritisk izmerijo še enkrat, da določijo, kolikšen je njegov padec. Manjši padec pritiska kaže na to, da je nahajališče veliko, velik padec pa na to, da je majhno.

Priprava plina za uporabo

Za tem, ko zemeljski plin izčrpajo, ga po ceveh speljejo do rafinerij, kjer odstranijo neželene kemične snovi, kot so ogljikov dioksid, vodikov sulfid in žveplov dioksid, pa tudi vodno paro, zaradi katere lahko cevovodi zarjavijo. Zemeljski plin nato pri zelo nizkih temperaturah destilirajo, zato da odstranijo negorljiv dušik in pridobijo dragocen helij, butan, etan in propan. Končni proizvod je čisti metan, ki je brez barve in vonja ter zelo vnetljiv. Ker je metan naravni proizvod, se imenuje tudi naravni plin.

Proizvajalci zato, da bi bil plin varen za domačo uporabo, dodajo majhne količine snovi, v katerih je jedko žveplo, tako da se uhajanje plina zlahka zazna in varno ustavi, preden bi prišlo do eksplozije. Kljub temu je zemeljski plin veliko čistejši od drugih fosilnih goriv, kot sta denimo premog in nafta.

Za lažji prevoz nekaj zemeljskega plina ohladijo na zelo nizke temperature in spremenijo v utekočinjen zemeljski plin. Butan in propan velikokrat končata kot utekočinjen naftni plin (UNP), ki je dobro znan uporabnikom plinskega žara na plinsko jeklenko. Ta plin se pogosto uporablja tudi kot gorivo za avtobuse, traktorje, tovornjake in druga vozila. V kemični industriji butan in propan uporabljajo za izdelovanje plastike, topil, sintetičnih vlaken in drugih organskih proizvodov.

Omejena zaloga energije

Kot velja za vsa fosilna goriva, je tudi zemeljski plin v omejenih količinah. Glede na neke ocene je treba odkriti še približno 45 odstotkov svetovnih zalog plina. Če so ocene točne, bodo ob trenutni porabi te zaloge morda zadoščale za kakih 60 let. Toda v številnih državah poraba energije narašča, zato utegnejo biti sedanja predvidevanja sila netočna.

Seveda bi zaradi intenzivne industrializacije v nekaterih deželah človek lahko pričel razmišljati, da so zemeljski viri energije neomejeni. Res je, da obstajajo tudi jedrska energija in obnovljivi viri energije, kot sta sončna in vetrna. Toda ali se bo s tem zadovoljila vse večja potreba po energiji? In ali bodo ti viri energije dovolj čisti za okolje in varni? To bo pokazal čas.

[Diagram/Slika na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Za tem, ko zemeljski plin izčrpajo, ga po ceveh speljejo do rafinerij, kjer ga pripravijo za dostavo gospodinjstvom in podjetjem.

[Diagram]

Plinska vrtina

Rafinerija

Plinarna

[Slika na strani 13]

S posebnimi napravami ustvarjajo zvočne valove, ki se odbijajo do posebnih naprav.

[Slika na strani 13]

Geologi analizirajo tridimenzionalne modele, narejene na podlagi zvočnih valov.

[Navedba vira slike na strani 13]

Zgoraj: © Lloyd Sutton/Alamy; spodaj: © Chris Pearsall/Alamy