Ali je svet brez terorizma mogoč?
Ali je svet brez terorizma mogoč?
»PRIZADEVATI si moramo [. . .], da bi spremenili srce in um.« Tako se je glasil sklep 20-letne raziskave osebnostnih značilnosti tako imenovanih teroristov.
Toda kaj lahko ljudem, ki so močno vpleteni v nasilje in maščevalno ravnanje, spremeni srce in um?
Knjiga, ki lahko spremeni srce
V 1990-ih je Hafeni pričel raziskovati nauke svoje religije in se je odločil, da si bo priskrbel Sveto pismo. Rekel je: »Začel sem pregledovati evangelije [svetopisemske knjige Matej, Marko, Luka in Janez], ki govorijo o življenju Jezusa. Med branjem me je hitro pritegnila njegova osebnost ter prijazno in nepristransko ravnanje z ljudmi. To mi je ogrelo srce.«
Hafeni je povedal, da so ga med nadaljnjim branjem »res zadele v živo svetopisemske besede iz Apostolskih del 10:34 in 35«. Tam piše: »Bog ni pristranski, temveč [. . .] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.«
»Doumel sem,« pravi, »da so ljudje sami odgovorni za tribalizem, nacionalizem in rasne predsodke. Spoznal sem, da lahko biblijsko sporočilo spremeni človekovo razmišljanje in da je v življenju najpomembnejše imeti dober odnos z Bogom. To je pomembnejše od bojevanja za ljudi določenega plemena, rase ali barve kože.«
Joseba, omenjen v prejšnjem članku, je bil vodja majhne skupine komandosov, ki je načrtovala bombni napad na policijsko postajo. »Toda še preden smo izvedli napad,« pojasnjuje, »so me aretirali in zaprli za dve leti.« Njegova žena Luci je kasneje pričela preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Nazadnje se ji je Joseba pridružil.
Joseba se spominja: »Bolj ko sem spoznaval Jezusa, bolj sem si ga jemal za zgled. Ena od njegovih izjav se me je res dotaknila, in sicer: ,Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.‘ Vedel sem, da je to res.« (Matej 26:52) Priznal je: »Umor samo izzove sovraštvo in željo po maščevanju, ki ju čutijo svojci umorjenega. Nasilje prispeva le k bolečini, ne pa k boljšemu svetu.« Joseba je začel spreminjati svoje razmišljanje.
Tako Hafeni kot Joseba sta na lastni koži izkusila, kako močno lahko svetopisemski nauki vplivajo na posameznikovo življenje. Biblija pravi, da je »Božja beseda [. . .] živa in ima močan vpliv« ter da lahko sprevidi »misli in namere srca«. (Hebrejcem 4:12) Moč Božje Besede je že mnogim pomagala, da so pričeli drugače razmišljati in ravnati. Toda ali obstaja dokaz, da med tistimi, ki zares udejanjajo svetopisemske nauke, vlada svetovna enotnost?
Bratovščina, ki jo veže ljubezen
Ko je začel Hafeni obiskovati shode Jehovovih prič, je bil močno ganjen, ko je opazil, kakšna ubranost vlada tam med različnimi rasnimi skupinami. »Bil sem čisto iz sebe, ko sem sedel poleg belcev,« pravi. »Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj v življenju imel priložnost belcu reči brat. To me je utrdilo v prepričanju, da imajo Priče pravo vero, saj med njimi vlada enotnost, po kateri sem hrepenel, in ljubijo drug drugega kljub temu, da so različnih ras.«
Jezus je povedal, da bo njegove prave sledilce mogoče prepoznati po tem, da »bo med [njimi] vladala ljubezen«. (Janez 13:34, 35) Sam se ni hotel vpletati v politične spore in je svojim učencem rekel: »Niste del sveta.« (Janez 6:15; 15:19; Matej 22:15–22) Ljubezen in nevtralnost sta bili takrat znak pravih kristjanov in tako je še danes.
Udejanjanje Jezusovih naukov
Toda kako je lahko ljubezen močnejša od uničevalnih sil, ki podpihujejo terorizem? Ko politični spori razplamtijo sovraštvo, pogosto pride do nesoglasij med posamezniki oziroma narodi, in sicer zaradi lojalnosti rasi, narodu ali etničnemu poreklu.
Na primer, leta 1914 je etnični ponos Gavrila Principa navedel na to, da je umoril nadvojvoda Franca Ferdinanda, avstro-ogrskega prestolonaslednika. Princip je bil član organizacije Črna roka, ki je, glede na svoja določila, za dosego ciljev »raje začela revolucionaren boj, kot pa da bi se okoristila kake druge metode«. Ta uboj je sprožil vojno med tako imenovanimi krščanskimi narodi, kar je vodilo v prvo svetovno vojno. V njej je umrlo več milijonov vojakov, ki so zase trdili, da sledijo Jezusu, »Knezu miru«. (Izaija 9:6)
Po vojni je ugledni duhovnik Harry Emerson Fosdick ožigosal deklarirane krščanske voditelje, ker svojih članov niso učili, da naj posnemajo Jezusa. »Moške smo vzgajali za vojno,« je napisal. »Iz vojakov smo naredili junake in v cerkvah smo celo razobesili bojne zastave.« Fosdick je sklenil: »Po eni strani smo poveličevali Kneza miru, po drugi pa vojno.«
Neka sociološka raziskava, ki je bila objavljena leta 1975, pa po drugi strani pravi, da »so se Jehovove priče med obema velikima svetovnima vojnama in med kasnejšimi vojaškimi spopadi v obdobju ,hladne vojne‘ dosledno držali svojega stališča in ohranili miroljubno ,krščansko nevtralnost‘«. Čeprav so bili Priče
žrtve grdega ravnanja in so prestajali zaporne kazni, se niso »nikoli odzvali z nasiljem«. V tej raziskavi je na koncu zapisano: »Nauki Jehovovih prič izvirajo iz njihovega prepričanja, da je Biblija navdihnjena Božja Beseda.«Vrednost udejanjanja biblijskih naukov
Nekdanji premier Belgije je bil močno ganjen, ko je prebral knjigo o Jezusovem življenju z naslovom Največji človek, kar jih je kdaj živelo *, ki jo je dobil od svojega soseda. »Očitno je, da bi bil danes svet povsem drugačen,« je napisal sosedu, »če bi ljudje pokazali več zanimanja za sporočilo iz evangelijev in bi se ravnali po naukih Jezusa Kristusa.«
Dodal je: »Ne bi potrebovali Varnostnega sveta niti ne bi bilo terorističnih napadov, nasilje pa bi bilo prepovedano.« Vendar je sklenil: »Vse to so le pobožne želje.« Toda ali so res? Celo v današnjem svetu, prežetim z nasiljem, je Sveto pismo pomagalo številnim posameznikom iz različnih okolij, da so opustili nasilno ravnanje in premagali hudo zagrenjenost, ki se nakopiči, ko so ljudje desetletja priče neusmiljenega prelivanja krvi.
Kot je opisano v uvodnem članku, bi Andre skoraj umrl v bombnem napadu, v katerem je izgubilo življenje kar nekaj njegovih prijateljev. Ta napad je izvedla neka militaristična skupina. Pozneje je Andre iz Svetega pisma spoznal, da moramo »velikodušno odpušča[ti]«, in si je ta nasvet vzel k srcu. (Kološanom 3:13) Svetopisemska načela je sprejel tudi Hafeni, član skupine, ki je izvedla teroristični napad. Ta načela so ga navedla, da je opustil nasilno ravnanje. (Psalm 11:5) Danes sta oba Jehovovi priči in skupaj delata v prevajalskem oddelku Prič v neki afriški državi.
Prepričani o varni prihodnosti
Na milijone ljudi po vsem svetu je ugotovilo, da jim preučevanje Svetega pisma krepi vero v varno prihodnost. Na primer, Andre je nekega dne svojemu sosedu prebiral svetopisemske obljube o pravičnem novem svetu. (Izaija 2:4; 11:6–9; 65:17, 21–25; 2. Petrovo 3:13) Nenadoma so vojaki, oboroženi z avtomatskim orožjem, obkolili hišo in Andreju ukazali, naj pride ven na zaslišanje. Potem ko so izvedeli, da Andre poučuje Sveto pismo, za kar mu je bil njegov sosed nadvse hvaležen, so odšli.
Andre je takrat svojemu sosedu ravno pojasnjeval, da bo Bog posegel v človeške zadeve, prav kakor je to storil v Noetovih dneh, ko je bila zemlja »polna nasilja«. (1. Mojzesova 6:11) Bog je takratni svet uničil s svetovnim potopom in pri življenju ohranil miroljubnega Noeta in njegovo družino. »Kakor je bilo namreč v Noetovih dneh,« je rekel Jezus, »tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega.« (Matej 24:37–39)
Jezus oziroma »Sin človekov« je Božji izbrani Vladar nebeške vlade, ki se imenuje Božje kraljestvo, in bo kmalu z Božjimi nebeškimi silami z zemlje odstranil nasilje. (Luka 4:43) V času, ko bo Jezus vladal kot nebeški Kralj, »bo cvetela pravičnost in obilnost miru«. Svoje podložnike bo osvobodil »krivice in nasilja«. (Psalm 72:7, 14, Ekumenska izdaja)
Vsi tisti, ki ljubijo pravico in se bodo podredili temu nebeškemu Kralju, bodo priča temu, kako se bo zemlja spremenila v miroljuben raj. (Luka 23:42, 43) Sveto pismo obljublja, da bosta mir in pravičnost vladala vsem »goram in gričem«. (Psalm 72:1–3)
Ali vam ne bi bilo všeč živeti v svetu, ki bi mu vladal tak kralj? Takšen svet bo prav zares osvobojen terorizma.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 20 Izdali Jehovove priče.
[Poudarjeno besedilo na strani 7]
Tako Hafeni kot Joseba sta na lastni koži izkusila, kako močno lahko svetopisemski nauki vplivajo na posameznikovo življenje.
[Poudarjeno besedilo na strani 9]
Očitno je, da bi bil danes svet povsem drugačen, če bi se ljudje ravnali po naukih Jezusa Kristusa. Ne bi potrebovali Varnostnega sveta niti ne bi bilo terorističnih napadov, nasilje pa bi bilo prepovedano. (Nekdanji premier Belgije)
[Slika na strani 8]
Udejanjanje svetopisemskih načel pomaga Hafeniju in Andreju gojiti pristno ljubezen drug do drugega.